Jedro

Sodišče mora o zahtevi za povrnitev stroškov odločiti v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek na določno zahtevo stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr. št. III Pg 313/92-9 z dne 17.11.1992 z razveljavitvijo odpravi.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 250,00 sit pritožbenih stroškov v osmih dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v izreku sklepa, s katerim je vzelo na znanje umik tožbe, naložilo tožeči stranki plačilo stroškov tožene stranke.

Tožeča stranka je v pravočasni pritožbi navedla, da tožena stranka stroškov ni priglasila in do njih tudi ni upravičena, ker je plačala dolg med pravdo.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Sodišče mora o zahtevi za povrnitev stroškov odločiti v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek na določno zahtevo stranke - člen 164 ZPP. Iz pravdnega spisa je razvidno, da tožena stranka ni priglasila svojih stroškov in je v pripravljalnem spisu na red. št. 7 celo predlagala, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške. Zato je izpodbijani stroškovni izrek brez podlage v procesnem zakonu. Tako tudi ni potrebno ugotavljati, ali je tožena stranka upravičena do povračila stroškov zaradi umika tožbe.

Zgolj v opozorilo, saj v tem delu ni pritožbe, je še dodati, da je sklep prvostopnega sodišča, s katerim je vzelo na znanje umik tožbe pomanjkljiv, saj sodišče ni odločilo o tistem delu izvršilnega sklepa, s katerim je dolžniku naložilo plačilo, kot bi to moralo po členu 451/IV ZPP v zvezi s členom 55a/II ZIP. Tako je vprašljivo, kaj z izvršilnimi stroški, saj je tožeča stranka izrecno predlagala, da sodišče razveljavi 1. točko izreka v izvršilnem sklepu, o izvršilnih stroških pa je dolžniku naloženo plačilo v 3. točki izreka.