Jedro

Toženka se v obravnavani zadevi ne sklicuje na katerokoli od navedenih okoliščin, temveč navaja le, da se ne strinja s pravnim mnenjem sodišča o tem, katere pogoje mora izpolnjevati tožnik za delovno mesto poveljnika Gasilske brigade .... To ni utemeljen razlog za odstop od pravnih stališč sodišča. Pogoji, ki so za delovna mesta poklicnih gasilcev določeni v 13. členu ZGas se ne stopnjujejo, ampak so različno določeni glede na vrsto dela. To jasno izhaja iz četrtega in petega odstavka 13. člena ZGas. V četrtem odstavku so namreč določeni pogoji za poklicnega gasilca, ki vodi operativno delo in mora imeti poleg splošnih pogojev in pogojev iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena najmanj višjo strokovno izobrazbo, opravljeno dodatno usposabljanje za to delo, pet let delovnih izkušenj pri opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit. Zakon se torej izrecno sklicuje na pogoje iz 2. in 3. točke prvega odstavka, ne pa tudi na pogoj iz drugega odstavka. Enako velja za poklicnega gasilca, ki kot poveljnik ali operativni vodja vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije, ki mora imeti po petem odstavku 13. člena ZGas poleg splošnih pogojev najmanj visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, pet let delovnih izkušenj pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami št. 0611-3823/2016-4 z dne 16.7.2019 se odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 25,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da tožnik na delovnem mestu poveljnika javnega zavoda Gasilska brigada ... do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca, tj. zaključenega izobraževanja po programu za poklicne gasilce v Gasilski šoli, v Gasilski brigadi ... poklicno ne sme opravljati operativnih nalog gasilstva, tj. gašenje in reševanje ob požarih, prometnih, okoljskih oziroma ekoloških in industrijskih nesrečah, zaščita in reševanje oseb in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, požarna straža ter druge splošne reševalne naloge, intervencije in preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred požarom (1. točka izreka). Kot rok za izvršitev odločbe je določil naslednji dan po prejemu odločbe (2. točka izreka), tožniku pa je naložil, da ga mora o izpolnitvi pogojev za poklicnega gasilca takoj pisno obvestiti (3. točka izreka). Odločil je še, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik, ki je diplomiran obramboslovec, od marca 1997 opravlja naloge poveljnika javnega zavoda Gasilska brigada ... in je 22. 2. 2016 opravil strokovni izpit za predstojnika gasilske enote, kot je opredeljen v 8.b členu Pravilnika o strokovnih izpitih poklicnih gasilcev (v nadaljevanju Pravilnik), ne pa tudi strokovnega izpita za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote po 8.a členu tega Pravilnika. Poklicni gasilec, ki kot operativni vodja ali poveljnik vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije in izpolnjuje pogoje, ki so zanj predpisani v petem odstavku 13. člena Zakona o gasilstvu (v nadaljevanju ZGas), pa mora izpolnjevati tudi pogoje, ki so za poklicnega gasilca predpisani v drugem odstavku tega člena. Da je oseba lahko poklicni gasilec, mora torej zaključiti izobraževanje v Gasilski šoli, tega pogoja pa tožnik ne izpolnjuje.

3. Prvostopenjski organ pojasnjuje, da je odločba izdana v ponovnem postopku, po tem, ko je naslovno sodišče s sodbama I U 1209/2017 z dne 6. 3. 2018 in I U 1975/2018 z dne 16. 5. 2019 odpravilo njegovi prejšnji odločbi in mu vrnilo zadevo v ponovni postopek, ker je presodilo, da so pogoji za opravljanje dela poveljnika v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije določeni zgolj v petem odstavku 13. člena ZGas. Vendar se prvostopenjski organ tudi tokrat ne strinja s stališčem sodišča. Zato zavrača uporabo 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), češ da je Vrhovno sodišče že večkrat sprejelo stališče, da je mogoče od te zahteve tudi odstopiti in odločiti v nasprotju z napotki sodišča, če so razlogi povezani z načelom zakonitosti. Takšen je tudi obravnavani primer, saj bi organ kršil materialne predpise, če bi sledil napotkom Upravnega sodišča. 4. Sodišče namreč po prepričanju toženke zmotno meni, da je poklicni gasilec vsakdo, ki je delavec v gasilski enoti, kar naj bi izhajalo iz 3. točke 5. člena ZGas, saj bi bile v primeru tako poenostavljene razlage poklicni gasilci tudi tajnice, snažilke in administrativni delavci. Citirana določba 3. točke 5. člena ZGas je vključena med splošne določbe, specialne določbe pa derogirajo splošne. Njen namen ni v tem, da bi določala pogoje za poklicnega gasilca, ampak da poklicnega in prostovoljnega gasilca umesti v eno od obeh vej. Namen zakonodajalca, da oseba ne postane poklicni gasilec zgolj z zaposlitvijo v poklicni gasilski enoti, izhaja tudi iz obrazložitve razlogov za sprejem sprememb in dopolnitev ZGas, in sicer je bil razlog za spremembo povišanje strokovne izobrazbe. Strokovna usposobljenost za poklicno opravljanje operativnih nalog gasilstva se lahko pridobi le z uspešno zaključenim programom usposabljanja za poklicne gasilce v gasilski šoli. Tudi iz Pravil gasilske službe izhaja, da je poklicni gasilec operativni gasilec, operativni gasilec pa je oseba, ki poklicno ali prostovoljno opravlja naloge gasilstva in je strokovno usposobljena za te naloge, izpolnjuje predpisane psihofizične in zdravstvene zahteve ter druge pogoje, je podpisala pristopno izjavo in ima gasilsko izkaznico. Nadalje Pravilnik v 8.a in 8.b členu ločuje strokovni izpit za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote ter strokovni izpit za predstojnika gasilske enote, ki mora biti poklicni gasilec. Delovni mesti direktorja in poveljnika poklicne gasilske enote lahko primerjamo z delovnima mestoma direktorja in strokovnega direktorja bolnišnice, ki je zdravnik.

5. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Pritrjuje stališču prvostopenjskega organa in se sklicuje na uveljavljene metode razlage, ki privedejo do sklepa, da četrti in peti odstavek 13. člena ZGas izrecno določata, da naloge operativnega vodje ali poveljnika v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije lahko opravlja le poklicni gasilec in ne katerakoli oseba. S tem pa je avtomatično zajet tudi pogoj zaključenega izobraževanja v gasilski šoli. Strinja se, da tožnik izpolnjuje pogoje za delovno mesto direktorja Gasilske brigade .... Ne strinja pa se s tem, da je že s samo sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z Gasilsko brigado ... pridobil status poklicnega gasilca. Poklicni gasilec je reguliran poklic, zato so za pridobitev le-tega z zakonom in drugimi pravnimi akti predpisani pogoji, določeni v 13. členu ZGas.

6. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je toženka nezakonito in neutemeljeno odstopila od pravnega mnenja Upravnega sodišča, ki ga je zavzelo v obeh sodbah. Ker je ravnala v nasprotju s četrtim in petim odstavkom 64. člena ZUS-1, ker krši načelo zakonitosti, negira namen upravnega sodstva in posega v njegovo pravico do učinkovitega sodnega varstva, tožnik predlaga, da sodišče razpiše obravnavo in o stvari odloči meritorno. Podrejeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

7. Zatrjuje, da izpolnjuje formalne pogoje za opravljanje operativnih nalog gasilstva, ki jih določa peti odstavek 13. člena ZGas. Tožnik je delavec v poklicni gasilski enoti, kar pomeni, da je v smislu 5. člena ZGas poklicni gasilec. Ta člen je bil sicer vključen v ZGas z novelo tega zakona ZGas-B, ko je bil tožnik že zaposlen v poklicni gasilski enoti, zato je jasno, da je poklicni gasilec. Po izobrazbi je diplomiran obramboslovec in je na delovnem mestu poveljnika brigade zaposlen od 3. marca 1997, kar pomeni, da izpolnjuje pogoj glede izobrazbe in pogoj glede delovnih izkušenj. Opravljanje strokovnega izpita za poveljnika pa še ni bilo možno, kar pomeni, da gre za pogoj, ki ga je glede na trenutno ureditev nemogoče izpolniti. Ker to ugotavlja tudi toženka v svojih odločbah, gre za nesporno dejstvo, ki ga ni treba posebej dokazovati. Za poveljnika poklicne gasilske enote pa v 13. členu ZGas ni določeno, da mora imeti enak poklic kot se zahteva za kandidata za poklicnega gasilca, ki na visokošolski ali univerzitetni ravni sploh ne obstaja, saj pristojni minister še ni pripravil izobraževalnih programov, kot je predvideno v 31. členu ZGas. Izpostavlja, da je treba upoštevati tudi specifiko gasilske organizacije in njenega delovanja. Poveljnik brigade ne uporablja osnovnih veščin in ne izvaja temeljnih postopkov, ki se izvajajo na delovnem mestu gasilec, ampak se izvajajo operativne naloge gasilstva na višjem nivoju, ki izhajajo iz 43. člena Pravil gasilske službe. Teh nalog kandidat za poklicnega gasilca s končano srednjo tehnično ali srednjo strokovno izobrazbo po končanem usposabljanju v gasilski šoli na tej stopnji ne more opravljati, kajti gre za vodstveno delovno mesto, pri katerem je poudarek na vodenju in upravljanju.

8. Toženka v odgovoru na tožbo meni, da tožba ni utemeljena in se sklicuje na razloge, ki izhajajo iz odločb upravnih organov. Predlaga zavrnitev tožbe.

9. Tožba je utemeljena.

10. Izpodbijana odločba je izdana v ponovljenem postopku po tem, ko je naslovno sodišče že dvakrat odločalo o zadevi in s sodbama I U 1209/2017 in I U 1975/2018 odpravilo prejšnji odločbi prvostopenjskega organa ter mu vrnilo zadevo v ponoven postopek. Med drugim je v navedenih sodbah presodilo, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, ko se je toženka postavila na stališče, da mora tožnik, ki opravlja dela in naloge poveljnika, poleg pogojev iz petega odstavka 13. člena ZGas izpolnjevati tudi pogoje iz drugega odstavka istega člena (torej opraviti izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in opraviti predpisan strokovni izpit). Po presoji sodišča so pogoji za poveljnika ali operativnega vodjo v poklicni enoti najvišje kategorije pogoji določeni v petem odstavku 13. člena ZGas.

11. Kljub jasno izraženemu stališču sodišča glede uporabe materialnega prava je toženka že tretjič razlagala predpis na način, ki ga je Upravno sodišče opredelilo kot kršitev materialnega prava, kar utemeljuje s tem, da je Vrhovno sodišče v več zadevah ( I Up 33/2013, X Ips 347/2013) sprejelo stališče, da sme upravni organ v ponovnem postopku odstopiti od določbe četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, če to terja načelo zakonitosti.

12. Stališče, ki izhaja iz navedene sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča, pa ne pomeni, da lahko toženka kadarkoli odstopi od obveznosti upoštevati pravna stališča, ki izhajajo iz pravnomočne sodbe sodišča v upravnem sporu, saj bi bila taka razlaga ne le v nasprotju z zakonom, temveč tudi v nasprotju z načelom pravne države (2. člen Ustave). Toženka lahko od navedene vezanosti odstopi le izjemoma in sicer tedaj, ko se pojavijo za to utemeljene pravne okoliščine, ki so posledica sprejetja drugih pravnih aktov zakonodajalca ali pristojnih sodišč (npr. če je v trenutku ponovnega odločanja s strani upravnega organa treba uporabiti kasneje spremenjen materialni zakon, če je prišlo do razveljavitve zakona s strani Ustavnega sodišča ali če je stališče sodišča prve stopnje v nasprotju s stališčem, ki ga je v zvezi z razlago predpisa evropskega prava zavzelo Sodišče Evropske unije v postopku predhodnega odločanja ali s kasnejšim stališčem Vrhovnega sodišča, ki ga je sprejelo v bistveno enakem primeru).1 Toženka se v obravnavani zadevi ne sklicuje na katerokoli od navedenih okoliščin, temveč navaja le, da se ne strinja s pravnim mnenjem sodišča o tem, katere pogoje mora izpolnjevati tožnik za delovno mesto poveljnika Gasilske brigade .... To ni utemeljen razlog za odstop od pravnih stališč sodišča. 13. Kot je sodišče presodilo že v svojih prejšnjih odločitvah, se pogoji, ki so za delovna mesta poklicnih gasilcev določeni v 13. členu ZGas, ne stopnjujejo, ampak so različno določeni glede na vrsto dela. To jasno izhaja iz četrtega in petega odstavka 13. člena ZGas. V četrtem odstavku so namreč določeni pogoji za poklicnega gasilca, ki vodi operativno delo in mora imeti poleg splošnih pogojev in pogojev iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena najmanj višjo strokovno izobrazbo, opravljeno dodatno usposabljanje za to delo, pet let delovnih izkušenj pri opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit. Zakon se torej izrecno sklicuje na pogoje iz 2. in 3. točke prvega odstavka, ne pa tudi na pogoj iz drugega odstavka. Enako velja za poklicnega gasilca, ki kot poveljnik ali operativni vodja vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije, ki mora imeti po petem odstavku 13. člena ZGas poleg splošnih pogojev najmanj visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, pet let delovnih izkušenj pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit. Predpisan strokovni izpit mora opraviti poklicni gasilec najkasneje v enem letu po nastopu dela poveljnika ali operativnega vodje. Predpisan strokovni izpit mora opraviti najkasneje v enem letu po nastopu dela tudi predstojnik poklicne gasilske enote.

14. S splošnimi pogoji za sklenitev delovnega razmerja so nedvomno mišljeni pogoji po Zakonu o delovnih razmerjih, ki glede tožnika niso sporni. Nadalje med strankama ni sporno, da je tožnik diplomiran obramboslovec in je od marca 1997 zaposlen v Gasilski brigadi ..., ki je poklicna gasilska enota najvišje kategorije. Ker toženka tudi ni nikoli prerekala tožnikovih trditev, da doslej ni bilo pogojev, da bi opravljal strokovni izpit za poveljnika ali operativnega vodja, sodišče zaključuje, da ni sporno niti to, da tega izpita doslej še ni bilo mogoče opravljati. Pogoji, določeni v petem odstavku 13. člena ZGas, so torej izpolnjeni. Sodišče pa ponovno kot neutemeljeno zavrača stališče toženke, da naj bi uporaba pogoja iz drugega odstavka 13. člena ZGas (da mora tožnik uspešno zaključiti izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in opraviti predpisan strokovni izpit) izhajala tudi iz tega, da peti odstavek tega člena uporablja pojem poklicni gasilec. Po drugem odstavku 13. člena ZGas pa naj bi bil poklicni gasilec zgolj tisti, ki uspešno zaključi izobraževanje v gasilski šoli.

15. Kdo je poklicni gasilec, ni določeno v drugem odstavku 13. člena ZGas. Sodišče je že v sodbi I U 1975/2018 z dne 16. 5. 2019 opozorilo, da 3. točka 5. člena ZGas določa, da je poklicni gasilec delavec v poklicni gasilski enoti ali v poklicnem jedru druge gasilske enote oziroma delavec, ki opravlja operativne naloge gasilstva v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji. Poklicni gasilec je torej oseba, ki sklene delovno razmerje za poklicno opravljanje nalog gasilstva. Kaj so naloge gasilca, tj. poklic gasilca, določa 3. člen Pravil gasilske službe, po katerih je gasilsko delo opravljanje operativnih nalog gasilstva in drugih nalog in aktivnosti med gasilsko službo v skladu s formacijo gasilske enote oziroma sistemizacije del, predpisi ter pravili gasilske stroke (...). Tožnikove poklicne naloge gasilstva so določene v 43. členu Pravil gasilske službe, po katerem gasilski poveljnik zlasti skrbi in odgovarja za operativno pripravljenost gasilske enote, organizira in nadzira usposobljenost, urjenje in pripravljenost gasilske enote ter skrbi, da pripadniki opravljajo zdravstvene preglede ter druge predpisane preizkuse ali preverjanja; skrbi za brezhibnost gasilske zaščitne in reševalne opreme; skrbi za disciplino, nadzoruje izvajanje ukazov in povelij ter zahteva zakonito, strokovno, pravilno in pravočasno izvajanje gasilskih nalog; določa vaje, načrtuje usposabljanja, dežurstva, pripravljenost, raport in prerazporeditev službe v gasilski enoti; poveljuje gasilski enoti ob požarih, naravnih in drugih nesrečah ter drugih gasilskih intervencijah, na vajah, gasilskih tekmovanjih in nastopih; in opravlja številne druge v tem členu naštete vodstvene naloge. Glede na navedeno ni mogoče šteti, da tožnik, ki že več let opravlja vse te delovne naloge, ni poklicni gasilec zato, ker se ni izobraževal v gasilski šoli, kot neutemeljeno trdi toženka.

16. Drugače ne izhaja niti iz Pravilnika, na katerega se sklicuje toženka, češ da gre po njem za dve vrsti vodstvenih mest, tožnik pa izpolnjuje pogoje le za predstojnika, ne pa tudi za poveljnika. Zakon sploh ne ureja statusa predstojnika gasilske enote oziroma ne ločuje med (strokovnim) poveljnikom in direktorjem gasilske brigade, niti ne določa, da bi morala imeti gasilska brigada oba, ampak v petem odstavku 13. člena ZGas predstojnika zgolj omeni. Tudi Pravila gasilske službe ne ločujejo pojmov poveljnik in direktor, saj je v 41. členu opredeljen zgolj gasilski poveljnik, ki je nadrejeni gasilec, ki vodi operativno delo gasilske enote in ima pristojnosti poveljevanja gasilski enoti oziroma posameznim ali večim sestavom gasilskih enot. Nadalje Pravila v 42. členu določajo, da poveljevanje izvajajo gasilski poveljniki, in sicer poveljnik brigade, poveljnik bataljona, poveljnik čete, vodnik – poveljnik voda, desetar – poveljnik oddelka in vodja skupine. Javni zavod sicer lahko ima poveljnika in direktorja, vendar taka delitev ni obvezna in že zato ne more biti argument za razlago predpisa.

17. Na pravilno razlago petega odstavka 13. člena ZGas ne vplivajo niti razlogi zakonodajalca za spremembe in dopolnitve ZGas-B, kjer je v poglavju razlogi za sprejem zakona in k obrazložitvi relevantnega člena navedeno zgolj to, da je v skladu z reformami javnega sektorja povišana zahtevana stopnja strokovne izobrazbe za poklicne gasilce s srednje poklicne na srednjo tehnično oziroma srednjo strokovno izobrazbo, ker je na ta način mogoče uveljaviti primerljivost dela gasilca z zahtevnostjo dela policista in vojaka. Pri tem sodišče opozarja še na prehodno določbo te novele zakona, ki v drugem odstavku 33. člena določa: Poklicni gasilci, ki nimajo s tem zakonom predpisane strokovne izobrazbe, jo morajo pridobiti v desetih letih po uveljavitvi tega zakona (prvi odstavek). Poklicni gasilci, ki so se zaposlili pred uveljavitvijo tega zakona in delajo na delovnih mestih gasilcev, za katere se zahteva srednja tehnična ali srednja strokovna izobrazba, imajo pa srednjo poklicno izobrazbo in delo poklicnega gasilca opravljajo najmanj pet let, nadaljujejo z delom na dosedanjih položajih in jim ni treba pridobiti manjkajoče izobrazbe v skladu s prejšnjim odstavkom (drugi odstavek). Ker se citirano določilo nanaša zgolj na gasilce s poklicno šolo, pa bi iz tega izhajalo kvečjemu, da morajo poklicno gasilsko šolo opraviti (nekateri) poklicni gasilci, ki delajo na delovnih mestih, za katere se zahteva srednja strokovna izobrazba, ne pa tudi operativni vodje oziroma poveljniki s predpisano višjo ali visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo.

18. Po 65. členu ZUS-1 sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, še zlasti, če: (…) 2. izda pristojni organ potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo na postopek.

19. Ker je toženka že drugič izdala upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča, narava stvari to dopušča, relevantno dejansko stanje pa je med strankama nesporno, je sodišče sledilo predlogu tožnika in o zadevi odločilo meritorno, tako da je izpodbijano odločbo odpravilo. To pomeni, da je inšpekcijski postopek, ki ga je 11. 1. 2017 uvedel prvostopenjski organ, ustavljen. Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in toženko ni sporno, je sodišče odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Tožnik je sicer predlagal izvedbo obravnave in številne dokaze, ki naj bi jih sodišče na njej izvedlo, ter nato presodilo, da izpolnjuje pogoje za poklicnega gasilca in lahko v Gasilski brigadi ... poklicno opravlja operativne naloge gašenja. Vendar sodišče v upravnem sporu ne razsoja oziroma ne odloča o vsebini med strankama spornega razmerja, ampak o zakonitosti upravnega akta (2. člen ZUS-1). Za to odločitev pa je bilo relevantno tisto dejansko stanje, ki med strankama ni sporno. Celo, če bi odločalo o spornem razmerju, pa bi moral tožnik izkazati, da za ugotovitveni zahtevek obstojijo pogoji iz drugega odstavka 181. člena Zakona o pravdnem postopku.

20. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnika, ki je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnika pa v postopku ni zastopal odvetnik, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 25,00 EUR (tretji odstavek 3. člena Pravilnika). Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). V skladu z ZST - 1 bo sodna taksa vrnjena tožnici po uradni dolžnosti.

1 Glej IUp 183/2016 z dne 29. 6. 2016.