- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSC Sodba PRp 47/2025
ECLI:SI:VSCE:2025:PRP.47.2025 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V določbah 99. - 101. člena ZUP namreč ni vzpostavljena dolžnost državnih organov oziroma nosilcev javnih pooblastil, da bi stranko glede teka rokov opozarjali, da je sobota lahko delovni dan organa oziroma da bi v pravnem pouku morali navajati delovni čas prekrškovnega organa. Zato se pritožnik ne more sklicevati na nepoznavanje prava oziroma konkretno, da je 2mislil, da sobota ne šteje 09 v z zakonom predpisan prito7ebeni rok, saj v skladu s splo61nim pravnim na0delom (ignorantia iuris nocet) nepoznavanje prava 61koduje. Gre za pravno fikcijo (neizpodbojna domneva), da posamezniki poznajo pravna pravila, zaradi 0der se ne morejo izgovarjati, da pravnega pravila niso poznali. Fikcija temelji na dejstvu, da morajo biti predpisi vnaprej objavljeni tako, da so dostopni vsem, da se z njimi seznanijo (prvi odstavek 154. 0dlena Ustave).
Pri tem iz drugega odstavka 101. 0dlena ZUP, ki dolo0da, da 0de je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kak61en drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se izte0de rok s pretekom prvega naslednjega delavnika, jasno izhaja, da se lahko rok izte0de v soboto, saj je nemo7enost izteka roka vezana na dejstvo, da se pri organu, pri katerem je potrebno opraviti dejanje postopka, ne dela.
Ker lahko storilec delovni 0das prekr61kovnega organa, pri katerem lahko odda pravno sredstvo neposredno, preveri preko spleta, prav tako pa lahko pravno sredstvo v soboto odda na po61ti, tak1na ureditev tudi z vidika pravice do sodnega varstva ni nesorazmerna.
Izrek
I.Pritoeba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.
II.Storilec je dolan pla0dati stro1ke pritobenega postopka - sodno takso v znesku 30,00 EUR, k pla0dilu katere ga bo pozval prekr61kovni organ.
Obrazlo7eitev
1.Sodi1de prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo kot neutemeljeno zavrnilo storilevo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) ter odloilo, da je storilec dolan pla0dati stro1ke postopka, in sicer sodno takso v znesku 30,00 EUR, k pla0dilu katere ga bo pozval prekr61kovni organ.
2.Zoper tako odloitev se pritouje zagovornik storilca iz vseh pritobenih razlogov po 154. 0dlenu Zakona o prekr1kih (ZP-1). Predlaga ugoditev pritobi in spremembo izpodbijane sodbe tako, da se ZSV ugodi oziroma podredno, razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodi1u prve stopnje v ponovno odloanje.
3.V odgovoru na pritobo prekr1kovni organ nasprotuje pritobenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.
4.Pritoba ni utemeljena.
5.Z izpodbijanim sklepom je sodi1e prve stopnje odloalo o storilevi ZSV, vloeni zoper sklep z dne 7. 11. 2024, s katerim je prekr1kovni organ zavrgel storilevo ZSV kot prepozno.
6.Ker je ugotovilo, da je bil plailni nalog storilcu pravilno vroen dne 24. 10. 2024, storilec pa je ZSV vloil dne 4. 11. 2024, je potrdilo zakljuek prekr1kovnega organa, da jo je vloil prepozno, ker se je 8 dnevni rok za njeno vloitev iztekel v soboto, dne 2. 11. 2024, saj je prekr1kovni organ (PP 60marje pri Jel1ah) v soboto delal.
7.6. Pritonik izpodbija zakljuek sodi1a prve stopnje o dnevu izteka roka ter v zvezi s tem zatrjuje, da v pravnem pouku plailnega naloga ni bil opozorjen, da se v rok za vloitev ZSV 61teje tudi sobota, prav tako ni bil opozorjen na delovni 0das PP 60marje pri Jel1ah, zato storilcu ni mono 61tetI v 1kodo, da ni poznal delovnega 0dasa prekr61kovnega organa.
8.Vendar pa zakonske dolo0be Zakona o splo61nem upravnem postopku (ZUP) tak1nih pritobenih oitkov ne potrjujejo. V dolo0dbah 99. - 101. 0dlena ZUP namre ni vzpostavljena dol7enost dreavnih organov oziroma nosilcev javnih pooblastil, da bi stranko glede teka rokov opozarjali, da je sobota lahko delovni dan organa oziroma da bi v pravnem pouku morali navajati delovni 0das prekr61kovnega organa. Zato se pritonik ne more sklicevati na nepoznavanje prava oziroma konkretno, da je 2mislil, da sobota ne 61teje 09 v z zakonom predpisan pritobeni rok, saj v skladu s splo61nim pravnim na0delom (ignorantia iuris nocet) nepoznavanje prava 61koduje. Gre za pravno fikcijo (neizpodbojna domneva), da posamezniki poznajo pravna pravila, zaradi 0der se ne morejo izgovarjati, da pravnega pravila niso poznali. Fikcija temelji na dejstvu, da morajo biti predpisi vnaprej objavljeni tako, da so dostopni vsem, da se z njimi seznanijo (prvi odstavek 154. 0dlena Ustave).
9.Pri tem iz drugega odstavka 101. 0dlena ZUP, ki dolo0da, da 0de je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kak61en drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se izte0de rok s pretekom prvega naslednjega delavnika, jasno izhaja, da se lahko rok izte0de v soboto, saj je nemo7enost izteka roka vezana na dejstvo, da se pri organu, pri katerem je potrebno opraviti dejanje postopka, ne dela. Prav tako je glede na dolo0dbo 1. in 2. 0dlena Zakona o praznikih in dela prostih dneh v Republiki Sloveniji, ki taksativno na1teva dela proste dneve in med njimi ni sobote, jasno, da sobote glede 61tetja rokov ni mogode 61teti za dela prosti dan.
10.Ker lahko storilec delovni 0das prekr61kovnega organa, pri katerem lahko odda pravno sredstvo neposredno, preveri preko spleta1, prav tako pa lahko pravno sredstvo v soboto odda na po61ti, tak1na ureditev tudi z vidika pravice do sodnega varstva ni nesorazmerna. Zato sodi1e druge stopnje ni izvajalo dokaznega predloga z zasli1anjem storilca, saj pritobeno zatrjevano dejstvo, da storilec ni vedel, da prekr61kovni organ v soboto dela, glede na navedeno ni pravno relevantno2.
11.7. Po dolo0dbi prvega odstavka 68. 0dlena Zakona o splo61nem upravnem postopku (ZUP) je vloga vloena pravo0dasno, 0de jo pristojni organ prejme, preden izte0de rok. 0de je vloga poslana po elektronski poti, se 61teje za pravo0dasno, 0de jo je pred iztekom roka prejel informacijski sistem organa ali informacijski sistem za sprejem vlog, vroanje in obve1anje. Skladno z drugim odstavkom navedenega 0dlena se v primeru, 0de se vloga po1lje priporo0deno po po61ti, za dan, ko je organ prejel vlogo, 61teje dan oddaje na po61to (na kar je bil storilec v pravnem pouku izpodbijanega sklepa opozorjen).
12.Ker je plailni nalog storilec prejel dne 24. 10. 2024, ko mu je bil vroen na kraju prekr1ka, je sodi1e prve stopnje pravilno zakljuilo, da se je 8 dnevni rok za vloitev ZSV iztekel v soboto, dne 2. 11. 2024 ter da je prekr1kovni organ pravilno zakljuil, da je storileva ZSV, vloena dne 4. 11. 2024, prepozna.
13.Ker je rok za vloitev zahteve za sodno varstvo procesni rok, ki je prekluziven, ima zamuda tak1nega roka za posledico izgubo pravice do dolodenega dejanja v postopku. Tako je sodi1e prve stopnje tudi pravilno zakljuilo, da je prekr1kovni organ storilevo ZSV z dne 4. 11. 2024 zakonito zavrgel.
14.8. Glede na navedeno je pritobeno sodi1e pritobo zagovornika storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. 0dlena ZP-1), saj tudi v okviru uradnega preizkusa po 159. 0dlenu ZP-1 ni zasledilo kr1itev, na katere pazi po uradni dolnosti.
15.9. Ker zagovornik ni uspel s pritobo, je pritobeno sodi1e storilcu na podlagi prvega odstavka 0dlena 147 ZP-1 ter tar. 1t. 8221 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naloilo v plailo stro1ke pritobenega postopka - sodno takso v znesku 30,00 EUR, k pla0dilu katere ga bo pozval prekr61kovni organ.
-------------------------------
1https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/organiziranost/policijske-uprave/pu-celje/policijske-enote-pu-ce
2Primerjaj: VSRS Sodba IV Ips 15/2015.