Jedro

Revizija ni dovoljena. Po določilih 382. člena ZPP/77 je mogoče revizijo vložiti zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje v roku tridesetih dni. V reviziji mora revident označiti vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Če se spor nanaša na denarno terjatev, je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta dosega ali presega znesek 80.000,00 SIT. Vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je v tej zadevi odvisna od vrednosti uveljavljanih zamudnih obresti. Znesek obresti v reviziji ni bil izračunan in jasno določen, kot to zahtevajo določila ZPP/77 o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta (35. do 40. člen ZPP/77).

Izrek

Revizija se zavrže. Tožena stranka sama trpi stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožnika in mu priznalo znesek v višini 113.819,40 SIT s pripadki tako, da je tožniku priznalo razliko v plači do višine, določene s Kolektivno pogodbo za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 12/91). Določilo je, od kakšnih zneskov in od kdaj tečejo zamudne obresti od teh zneskov. Gre za del zahtevka, ki ga je uveljavljal tožnik s tožbo z dne 27.8.1996 za obdobje od 1.9.1990 do 1.1.1995 zaradi plačila 144.467,20 SIT s pripadki.

Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je prisojeno glavnico znižalo na znesek 111.180,20 SIT. Kot neutemeljenega je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo višje glavnice v znesku 2.639,20 SIT z zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih zneskov za čas od 1.9.1990 do 31.7.1991 ter zahtevek za plačilo zamudnih obresti od prisojenih mesečnih razlik plače za obdobje od 1.8.1991 do 31.7.1993 od zapadlosti posamičnih mesečnih zneskov do 26.8.1993. Tožnik s pravočasno revizijo izpodbija sodbo sodišča druge stopnje v delu, v katerem je bil zavrnjen njegov zahtevek za plačilo zamudnih obresti od prisojenih mesečnih razlik v plači za obdobje od 1.8.1991 do 31.7.1993 od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov do 26.8.1993. Sodbo izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava, konkretneje določil 369. člena in 372. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89, v nadaljevanju: ZOR). Zamudne obresti za navedeno obdobje niso občasne terjatve, za zastaranje katerih veljajo določila 372. člena ZOR. Po določilih 369. člena ZOR zamudne obresti delijo usodo glavne terjatve. Določila 372. člena ZOR je mogoče uporabiti le za relativno samostojne terjatve, kar bi lahko bile tudi zamudne obresti, ko je glavna terjatev na primer že plačana. Če pa je zahtevano plačilo glavnice in zamudnih obresti, pa zamudne obresti po določilih 369. člena ZOR delijo usodo glavne terjatve. Tožnik predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbo tožene stranke v zvezi z izrekom sodbe sodišča prve stopnje od 10. do 33. alineje sodbe zavrne, ter da spremeni sodbo pritožbenega sodišča tako, da odloči, da tožena stranka trpi sama stroške pritožbenega postopka in revizijske stroške tožnika.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Tožena stranka reviziji nasprotuje in predlaga, da naj jo revizijsko sodišče zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da revident zmotno razlaga določila ZOR o zastaranju terjatev. Če se skupaj z glavnico terja plačilo zamudnih obresti, je treba ločiti dve situaciji. Kadar je glavna terjatev že zastarala, je treba za zastaranje zamudnih obresti uporabiti določila 369. člena ZOR, če pa ni, pa določila 372. člena ZOR. V sporni zadevi glavna terjatev ni zastarala, zato je treba glede zamudnih obresti uporabiti določila 372. člena ZOR. To izhaja tudi iz določil 379. člena ZOR.

Revizija ni dovoljena.

Po določilih 382. člena ZPP/77 je mogoče revizijo vložiti zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje v roku tridesetih dni. V reviziji mora revident označiti vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Če se spor nanaša na denarno terjatev, je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta dosega ali presega znesek 80.000,00 SIT. Vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je v tej zadevi odvisna od vrednosti uveljavljanih zamudnih obresti. Znesek obresti v reviziji ni bil izračunan in jasno določen, kot to zahtevajo določila ZPP/77 o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta (35. do 40. člen ZPP/77). Zato zaradi neugotovljenega zneska zahtevanih zamudnih obresti ni mogoče ugotoviti skupnega zneska, ki bi ga bilo mogoče šteti kot vrednost spora v reviziji. Revident torej ni izpolnil predpostavk za obravnavanje revizije po določilih 382. člena ZPP/77, zato je revizijsko sodišče na temelju 392. člena ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

Tožena stranka z odgovorom na revizijo ni prispevala k odločitvi revizijskega sodišča, zato je revizijsko sodišče ocenilo, da njeni stroški v revizijskem postopku niso bili potrebni in jih v skladu z določili 1. odstavka 155. člena ZPP/77 ni priznalo.

Sodišče je določbe ZPP/77 in ZOR uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).