Jedro

Sodišče je ravnalo pravilno, ko je zavrglo predlog za priznanje tuje sodne odločbe. Predlagateljica namreč v podeljenem in večkrat podaljšanem roku predloga ni ustrezno dopolnila, in sicer ni predložila izvirnika tuje sodne odločbe, katere priznanje je zahtevala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog predlagateljice za priznanje tuje sodne odločbe, ker v roku, ki ji ga je podelilo in večkrat podaljšalo, predloga ni ustrezno dopolnila, in sicer ni predložila izvirnika tuje sodne odločbe, katere priznanje je zahtevala.

2.Proti sklepu se je predlagateljica pritožila in predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da je predložila največ, kar je lahko, in sicer listino, ki ji jo je kot original izročil njen italijanski odvetnik. Kljub prizadevanjem predlagateljice, da bi dobila "original", ki ga je zahtevalo sodišče, je to največ, kar je dobila, rečeno pa ji je bilo, da je to original.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno in zakonito, ko je nepopolno vlogo predlagateljice, ki je v podeljenem roku ni ustrezno dopolnila, zavrglo (4. in 5. odst. 108. čl. ZPP).

5.Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v svojem pozivnem sklepu, mora stranka, ki želi v državi članici uveljaviti sodno odločbo, izdano v drugi državi članici, v skladu z določbo 1. odst. 37. čl. Uredbe (EU) št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, predložiti: (a) izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njene verodostojnosti, in (b) potrdilo, izdano v skladu s členom 53 Uredbe.

6.Tega namreč predlagateljica v predlogu ni storila, niti ni tega storila v roku, ki ji je bil podeljen v pozivnem sklepu z dne 8. 6. 2023, podaljšan s sklepom 23. 8. 2023 in s sklepom 12. 10. 2023 (vsakič 30 dni), nato še s sklepom 5. 12. 2023 (za 15 dni) in nazadnje s sklepom 31. 1. 2024 še za 30 dni. Dodatno je bilo predlagateljici v dopisu 6. 3. 2024 še posebej pojasnjeno, da je tujo sodno odločbo predložila v kopiji, kar ni ustrezno. Predlagateljica je nato (po vseh predlogih in prošnjah za podaljšanje roka, da bi lahko zadostila zahtevam sodišča), 4. 4. 2024 poslala dopis, da prilaga zahtevani original tuje sodne odločbe, ki pa to ni bil, pač pa je šlo za identično kopijo, ki je bila predložena že prvotnemu predlogu (primerjaj priloge označene kot A 3 in A 13). Predložila je sicer že zgoraj omenjeni obrazec - potrdilo iz priloge 53 Uredbe, vendar je tudi ta v kopiji (A 11), čez kopijo pa je podpis podpisnika sicer ročno "podvojen". Predlagateljica je predložila poleg tega še dopis odvetnika A. A., iz katerega naj bi izhajalo, da navedeno velja kot original, kar pa ne more zadostiti potrebi za ugotovitev verodostojnosti, saj je odločba predložena vsakič kot navadna fotokopija in ne kakorkoli overjena kopija izvirnika.

7.Pritožba torej ni utemeljena in ker tudi bistvene kršitve določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podane, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 108, 108/4, 108/5

Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - člen 37, 37/1

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.