Jedro

Nerazdelna obveznost dolžnikov mora biti razvidna iz izreka odločbe in se ne domneva.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep se v tretji alineji II. točke izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanih prvi in drugi alineji II. točke izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa dovolilo izvršbo zaradi izterjave izvršljive terjatve upnika v višini glavnice 241,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in izvršilnih stroškov predloga, odmerjenih na 48,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v II. točki izreka sklepa pa je predlog za izvršbo zavrnilo v delu, v katerem upnik zahteva izterjavo glavnice nad zneskom 241,29 EUR in izterjavo stroškov predloga nad zneskom 48,34 EUR (prva in druga alineja) ter uveljavitev terjatve z izvršbo na dolžnikove vrednostne papirje (tretja alineja).

2. Upnik se je po pooblaščenki zoper zavrnilni del v II. točki izreka sklepa o izvršbi pravočasno pritožil. Uveljavlja kršitev tretjega odstavka 161. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ker sodišče prve stopnje te določbe ni upoštevalo. Dolžniki so enotni sosporniki in je po naravi pravnega razmerja spor o veljavnosti sklepov skupščine mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike. Sklicuje se na sodno prakso, to je na sklep VSC I Ip 1011/2008. Posledično je napačna tudi odločitev o stroških postopka. V zvezi z zavrnitvijo predloga v delu, v katerem je zahteval uveljavitev terjatve z izvršbo na dolžnikove vrednostne papirje, pa trdi in dokazuje, da je dolžnik vpisan v delniško knjigo upnice in ima 13.786 delnic, ki so tudi vpisane v KDD. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa o izvršbi in ugoditev predlogu v celoti, dolžniku pa naj se naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, ki jih tudi opredeljeno navaja.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Izvršilno sodišče je pri odločanju o predlogu za izvršbo vezano na izvršilni naslov in sme dovoliti izvršbo zaradi izterjave terjatve le v obsegu iz izvršilnega naslova. V konkretnem primeru predstavlja terjatev stroške pravdnega postopka, ki jih je Okrožno sodišče v Kranju s sodbo I z dne 13. 1. 2012 naložilo v plačilo tožeči stranki, kot tožeča stranka pa so nastopale tri osebe, in sicer poleg dolžnika iz obravnavane izvršilne zadeve še M. in J. P. Odločanje o pravdnih stroških v primeru sospornikov je opredeljeno v 161. členu ZPP, pri čemer je v tretjem odstavku predpisano, da so sosporniki, ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki. Višje sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da mora biti nerazdelna obveznost dolžnikov razvidna iz izreka odločbe in se ne domneva (1).

5. V izvršilnem naslovu, sodbi I Pg z dne 13. 1. 2012, ni navedeno, da bi bili tožniki nerazdelno odgovorni za povrnitev stroškov postopka, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Ni pomembno, za kakšno vrsto sospornikov gre, bistveno je, kako je odgovornost za stroške opredeljena v izvršilnem naslovu, v katerem je sodišče o stroških odločilo na podlagi 161. člena ZPP. Višje sodišče glede na sklicevanje pritožnika na sklep VSC I Ip 1011/2008 pojasnjuje, da ena odločitev še ne pomeni ustaljene sodne prakse.

6. Ob pravilni ugotovitvi, da gre v konkretnem primeru za deljivo obveznost, in ob domnevi delitve med več dolžniki po enakih delih, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za izterjavo glavnice nad zneskom 241,29 EUR in posledično predlog za izterjavo stroškov predloga nad zneskom 48,34 EUR (prva in druga alineja II. točke izreka sklepa o izvršbi). Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo, kolikor se nanaša na prvi dve alineji II. točke izreka sklepa o izvršbi, zavrnilo in sklep v tem obsegu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje je v tretji alineji II. točke izreka izpodbijanega sklepa zavrnilo predlog tudi v delu, v katerem je upnik zahteval uveljavitev terjatve z izvršbo na dolžnikove vrednostne papirje, z obrazložitvijo, da je z vpogledom v evidenco KDD ugotovilo, da dolžnik nima vrednostnih papirjev. Upnik v pritožbi trdi nasprotno, in sicer da je dolžnik vpisan kot imetnik 13.786 delnic v delniško knjigo upnice in da so te delnice tudi vpisane v KDD, za kar predlaga izpis iz delniške knjige na dan 28. 2. 2013. Glede na to, da upniku v predlogu za izvršbo ni bilo treba navesti podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik (četrti odstavek 40. člena ZIZ), pomeni, ob zavrnitvi njegovega predloga v tem obsegu, zatrjevanje in dokazovanje nasprotnega dopustno pritožbeno novoto, do katere pa se mora opredeliti sodišče prve stopnje. Višje sodišče je glede na navedeno v tem delu pritožbi ugodilo, sklep v tretji alineji II. točke izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Zaradi delne razveljavitve sklepa je višje sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Tako tudi N. Betetto v komentarju k 161. členu ZPP, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 52.