Jedro

Če ZBPP določa, da lahko prosilec v prošnji predlaga tudi določenega odvetnika, postopek ni bil kršen, če organ za odločanje o prošnji na to možnost prosilca ni še posebej opozoril.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka sodbe in sklepa) je Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 9.11.2004. Tožena stranka je odločila, da se ugodi tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu. Izvedba brezplačne pravne pomoči se zaupa odvetniku T.K..

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je v zadevi sporna dodelitev odvetnika. Tožnik se namreč ne strinja z dodeljenim odvetnikom, ker je ta predčasno zastopal njemu nasprotno stranko. Meni, da je upravičen, da si sam izbere odvetnika z ustrezne liste in da bi ga morala tožena stranka še prej, preden je odločila o dodelitvi odvetnika, vprašati, če ima kakšno željo oziroma katerega odvetnika naj mu dodeli. V 30. členu Zakona o brezplačni pomoči (ZBPP) je določeno, da odvetnika za izvajanje pravne pomoči določi pristojni organ za brezplačno pravno pomoč z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. V 32. členu, ki določa vsebino vloge za brezplačno pravno pomoč, je tudi določeno, da lahko prosilec prošnji za brezplačno pravno pomoč priloži predlog za določitev odvetnika, ki bo izvajal storitve pravne pomoči iz seznama 2. odstavka 30. člena (torej iz seznama odvetnikov, ki ga je organu predložil območni zbor odvetnikov) ali osebe, vpisane v register iz 1. odstavka 31. člena tega zakona (osebe, ki brez namena pridobivanja dobička opravljajo dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem pristojnega ministra in so vpisane v register, ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje). Iz citiranih določb ZBPP, ki so bile v ZBPP vnesene z novelo tega zakona (Uradni list RS, št. 50/04 z dne 6.5.2004) izhaja, da organ sam odloči, kdo bo prosilcu nudil brezplačno pomoč. Prosilcu omogoča, da svoji prošnji priloži predlog za določitev odvetnika, ki bo zanj izvajal storitve brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč lahko predlogu ugodi, če pa mu ne ugodi, mora razloge zato pojasniti oziroma utemeljiti. Iz citiranih določb po presoji sodišča prve stopnje ne izhaja dolžnost organa za BPP, da bi moral tožnika posebej opozarjati na njegovo pravico do predlaganega odvetnika, ki ga bo zastopal oziroma, da bi moral prosilca pozivati k temu, da naj predlaga odvetnika, ki ga bo zastopal. Prosilec ima zakonsko možnost, da svoji prošnji priloži ustrezni predlog o tem, odloča pa organ. V konkretnem primeru tožnik svoji prošnji ni priložil predloga o tem, kdo naj ga zastopa, niti kaj takega ni predlagal tekom postopka in tudi ne v ponovljenem postopku, ko je svojo nepopolno vlogo sicer dopolnjeval. Tako ni izkazano, da bi kadarkoli predlagal, koga naj mu organ za brezplačno pravno pomoč dodeli za zastopanje v tej zadevi. Zato je organ upravičeno sam izbral odvetnika z ustreznega seznama odvetnikov. Neutemeljen je ugovor, da bi morala tožena stranka tožnika izrecno pozvati, da predlaga odvetnika, ki ga bo zastopal oziroma opozoriti v postopku na pravico, da sam predlaga odvetnika. Ta dolžnost iz ZBPP ne izhaja. Izhaja le možnost, oziroma pravica prosilcev da samoiniciativno predlagajo odvetnika, ki jih bo zastopal. Prav tako tudi ni podan relevanten razlog za dvom v nepristranost dodeljenega odvetnika. Odvetniki so profesionalni zagovorniki in zastopniki v sodnih postopkih. Okoliščina, da je dodeljeni odvetnik v nekem drugem sodnem postopku zastopal tožniku nasprotno stranko ne more pomeniti razloga za njegovo izločitev zaradi morebitno utemeljene pričakovane nenaklonjenosti tožniku.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Vztraja pri svojih ugovorih, da bi ga moralo sodišče opozoriti o pravici predlaganja določenega odvetnika. Sicer pa za to novost niti ni vedel. Če mu ne bo ugodeno, dodeljenega odvetnika ne bo sprejel. V kazenskem postopku je šibkejša stranka, zato bi moral biti seznanjen z navedeno možnostjo. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge.

Tožniku je bila brezplačna pomoč v konkretnem primeru dodeljena.

Odločeno je bilo tudi o tem, kdo v kakšnem obsegu mu bo nudil brezplačno pravno pomoč. Po določbah ZBBP pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ni prav nobene podlage za to, da bi moral organ, ki odloča o tožnikovi prošnji za brezplačno pomoč, tožnika posebej opozarjati na okoliščino, da lahko predlaga določenega odvetnika.

Takšna možnost izhaja direktno iz zakona. Prosilec za brezplačno pravno pomoč lahko to zakonsko možnost izkoristi ali ne. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani odločbi navedlo prepričljive razloge za stališče o tem, zakaj tožnikovo stališče ni sprejemljivo. Pravilno so bili zavrnjeni vsi njegovi tožbeni ugovori. Zato tožnik, ki v pritožbi smiselno ponavlja tožbene ugovore, s pritožbo ne more uspeti. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik v pritožbi prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks. O oprostitvi je že bilo odločeno in to s sklepom istega sodišča prve stopnje U 517/2004-7 z dne 25.1.2004 (2. točka izreka sodbe in sklepa).