Jedro

Ko je sodišče prve stopnje ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe, je pravilno odločilo, da stroški tega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP obremenjujejo proračun. Za odločitev, da se iz proračuna izplačajo stroški in nagrada pooblaščenca oškodovanca, pa ni imelo podlage.

Izrek

Pritožba pooblaščenca oškodovanca M.Ž. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom II Kr 38084/2012 z dne 9. 3. 2015 pod točko I izreka na podlagi četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe po sodbi Okrajnega sodišča v Mariboru II K 38084/2012 z dne 27. 2. 2013, s katero je bil obsojeni D.H. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po prvem odstavku 96. člena v zvezi s prvim odstavkom 507. člena ZKP je v točki II izreka sklepa odločilo, da bremenijo stroški preklicnega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP proračun.

2. Zoper odločitev o stroških postopka se je iz pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka pritožil pooblaščenec oškodovanca M.Ž. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da odloči, da se iz proračuna izplačajo tudi nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ko je sodišče prve stopnje ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe, je pravilno odločilo, da stroški tega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP obremenjujejo proračun. Za odločitev, da se iz proračuna izplačajo stroški in nagrada pooblaščenca oškodovanca, pa ni imelo podlage. Prvi odstavek 507. člena ZKP med drugim določa, da se za postopek za preklic pogojne obsodbe smiselno uporabljajo druge določbe tega zakona, prvi odstavek 96. člena ZKP pa ureja stroške postopka v primeru, kadar se kazenski postopek ustavi, zato sodišče glede stroškov ravna po tem zakonskem določilu, ko ustavi postopek za preklic pogojne obsodbe. Po prvem odstavku 96. člena ZKP tako v primeru ustavitve postopka bremenijo proračun stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, prav tako pa potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika. Potrebni izdatki in nagrada pooblaščenca oškodovanca se lahko ob ustavitvi postopka izplačajo iz proračuna le takrat, ko pooblaščenec zastopa zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca ali kadar zastopa oškodovanca kot tožilca, od katerega je državni tožilec prevzel pregon (drugi odstavek 63. člena ZKP), in sicer v primerih, določenih v drugem odstavku 96. člena ZKP, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Med potrebne izdatke, ki v primeru ustavitve postopka po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo proračun, torej ne sodijo nagrada in potrebni stroški pooblaščenca oškodovanca, slednje mora plačati oškodovanec sam.

5. Po obrazloženem je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pooblaščenca oškodovanca pa neutemeljena, zato je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

6. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.

Op. št. (19 : Prim. ZKP s komentarjem, mag. Štefan Horvat, GV Založba Ljubljana, 2004, stran 223, točka 2.