Jedro

Izvedenca psihiatrične stroke ni dopustno postavljati takoj na začetku postopka, saj gre za poseg v osebnostne pravice nasprotnega udeleženca, telesno in duševno integriteto, osebnostno avtonomijo in v njegovo zasebnost. Sodišče s pomočjo izvedenca ugotavlja, kaj je vzrok določenemu (škodljivemu) ravnanju osebe - nasprotnega udeleženca - oziroma ali je razlog v psihofizičnem stanju osebe, v okrnitvi njene sposobnosti razumevanja. S pomočjo izvedenca sodišče ugotavlja povezavo med tem, da določena oseba ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (kar ugotovi v predhodni fazi postopka) in njenim psihofizičnim stanjem. Ni pravilno stališče pritožbe, da bi se že kar vnaprej poskušalo ugotavljati, ali je razumevanje določene osebe kakorkoli prizadeto in potem njene življenjske okoliščine, življenjski stil in izbire ugotavljati naknadno in jih interpretirati v skladu z mnenjem izvedenca psihiatra o sposobnosti razumevanja določene osebe. Stališče o obveznosti izvedbe dokaza z izvedencem psihiatrične stroke, kot ga zastopa pritožba, torej ni utemeljeno.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep z dne 16.10.2019 in v izpodbijanem delu (točki II izreka) sklep z dne 13.1.2020. II. Udeleženca krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 16.10.2020 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo.

2. Z izpodbijanim sklepom z dne 13.1.2020 je sodišče prve stopnje odločilo, da predlagateljica nosi svoje stroške tega postopka (točka I izreka), prvi nasprotni udeleženki pa je dolžna v 8 dneh od prejema sklepa povrniti njene stroške predmetnega postopka v višini 300,00 EUR.

3. Zoper oba sklepa se je pritožila predlagateljica, zoper sklep z dne 13.1.2020 le v točki II izreka.

4. V pritožbi zoper sklep z dne 16.10.2020 uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je v 1. odstavku 62. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-11) določeno, da sodišče v postopku odredi, da osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, pregleda izvedenec medicinske stroke. Gre za pogoj, ki zahteva obvezno izvedbo citiranega dokaza, brez izvedbe katerega zadeve sploh ni mogoče zaključiti. To pomeni, da mora sodišče navedeni dokaz izvesti po uradni dolžnosti, v kolikor ga ne predlagajo stranke. Da gre za obvezen dokaz v postopku, kaže tudi določba 2. odst. 62. člena ZNP-1, ki določa prisilna sredstva, če se posamezna oseba izogiba obveznemu pregledu s strani izvedenca medicinske stroke. Ker je sodišče zavrnilo dokaz s sodnim izvedencem psihiatrične stroke in izvedencem klinične psihologije, je storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP2). Sodišče je kar samo na narokih podalo oceno, da je nasprotna udeleženka sposobna skrbeti zase, za svoje premoženjsko pravno stanje in finance, ne da bi o tem mnenje podal strokovnjak medicinske stroke. Do takega zaključka je sodišče prišlo na podlagi zaslišanja nasprotne udeleženke in prič. Zaradi zavrnitve dokaza z izvedencem je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Nasprotna udeleženka je bila zaslišana na naroku dne 8.10.2019. Takrat je izjavila, da ima terjatev v vrednosti 500.000,00 EUR, hkrati pa ji dolžnik te terjatve (A. A.) doplačuje domsko oskrbo, ker nima dovolj svojih sredstev za preživljanje. Nasprotna udeleženka ne ve, da je imela kakšno nepremično premoženje in bi z njim razpolagala. Glede na njeno dvomljivo pričanje se razumnemu opazovalcu postavi dvom o razsodnosti nasprotne udeleženke, ki očitno razpolaga s premoženjem velike vrednosti, hkrati pa je prepuščena miloščini drugih, ki ji „ljubeznivo“ doplačujejo domsko oskrbo, čeprav so po besedah nasprotne udeleženke ravno oni njeni veliki dolžniki. Dolgove naj bi poplačali šele, „ko bodo imeli“. Za vse to pa naj bi obstajale neke pogodbe, za katere pa nihče sploh ne ve, kje naj bi bile in kdaj so bile sklenjene. Nasprotni udeleženki je tudi vseeno, če je sploh lastnica kakšne nepremičnine, saj jih po njenih besedah sedaj niti ne potrebuje. Med njenim premoženjskim razpolaganjem so nelogičnosti in protislovja, ki pri povprečnemu opazovalcu ne morejo biti razumljena in odobravana. Pri ugotavljanju osebnega stanja je bistveno tudi to, kako dolgo takšno stanje traja in ali je bolj ali manj trajno, zato je praviloma treba pregledati tudi starejšo zdravniško dokumentacijo. Podlaga za izvedensko mnenje sta osebni pregled in pregled dokumentacije. Predmet dokazovanja z izvedenci je torej strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Gre za abstraktna pravila znanosti in stroke ter posebne izkušnje in šele posredno za konkretna dejstva.

5. Na pritožbo predlagateljice je odgovorila nasprotna udeleženka in predlagala zavrnitev pritožbe.

6. Na odgovor na pritožbo je nato odgovorila še predlagateljica in vztrajala pri pritožbenih razlogih.

7. V pritožbi zoper sklep z dne 13.1.2000 predlagateljica izpodbija II. točko izreka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa v II. točki izreka in vrnitev zadeve v novo odločanje. Navaja, da sodišče v končnem sklepu ni odločilo o stroških, čeprav mora sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odločiti v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (4. odst. 163. člena ZPP). Zainteresirana stranka bi morala v roku 15 dni zahtevati izdajo dopolnilnega sklepa o stroških postopka, pa tega ni storila. Sodišče zato izpodbijanega sklepa ne bi smelo izdati in je posledično nepravilen in nezakonit. Sodišče je napačno razlagalo določbo 3. odst. 35. člena ZNP3, ki določa, da če je nepravdni postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, trpijo stroške ti udeleženci. Predlagateljica si namreč v postopku ne bi mogla izboljšati svojega pravnega položaja, zato se tudi postopek ni mogel voditi izključno v njenem interesu. Bližnje osebe imajo procesno legitimacijo, da predlagajo odvzem poslovne sposobnosti za svoje sorodnike, nimajo pa stvarne legitimacije, saj se njim pravni položaj ne more v ničemer izboljšati. 35. člen ZNP v 2. in 3. odst. govori o tako imenovanih skupnih stroških, glede katerih sodišče odloči, v kakšnem razmerju naj jih trpijo posamezni udeleženci. Če je postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, morajo trpeti stroške ti udeleženci. Podan je tudi sum v nepristranskost sodnice, saj je še pred pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari odločila, da predlagateljica v postopku ni uspela.

8. Nasprotna udeleženka na to pritožbo ni odgovorila.

9. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 16.10.2019

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka, ko pred zavrnitvijo predloga za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo ni postavilo sodnih izvedencev psihiatrične stroke in klinične psihologije in ni pribavilo zdravstvene dokumentacije nasprotne udeleženke. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s pravilnimi razlogi, ki jih je za zavrnitev teh dokazov navedlo že sodišče prve stopnje v točkah 20-25 obrazložitve sklepa. Pravilno je poudarilo, da mora sodišče najprej ugotoviti konkretne okoliščine, iz katerih je razvidno, da posameznik (trajno) ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, ne da bi pri tem zanj nastala škoda oziroma da so njegove pravice in koristi neposredno ogrožene. Izkazana morajo biti dejstva o že nastali škodi ali resnem ogrožanju na premoženjskopravnem področju ali širše, na osebnem področju, da posameznik že škodi svoji telesni ali duševni celovitosti ali nekaterih dejavnosti ni sposoben opravljati sam, zaradi česar mu nastaja škoda ali je ogrožen. Ne zadostuje le okoliščina, da bi bila razsodnost osebe znatno okrnjena, tako psihofizično stanje se mora izkazovati že v neposredni ogroženosti pravic in koristi te osebe in v konkretnih okoliščinah, iz katerih je razvidno, katerih zadev ta ne more več urejati sama. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da izvedenca psihiatrične stroke ni dopustno postavljati takoj na začetku postopka, saj gre za poseg v osebnostne pravice nasprotnega udeleženca, telesno in duševno integriteto, osebnostno avtonomijo in v njegovo zasebnost. Sodišče s pomočjo izvedenca ugotavlja, kaj je vzrok določenemu (škodljivemu) ravnanju osebe - nasprotnega udeleženca - oziroma ali je razlog v psihofizičnem stanju osebe, v okrnitvi njene sposobnosti razumevanja. S pomočjo izvedenca sodišče ugotavlja povezavo med tem, da določena oseba ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (kar ugotovi v predhodni fazi postopka) in njenim psihofizičnim stanjem. Ni pravilno stališče pritožbe, da bi se že kar vnaprej poskušalo ugotavljati, ali je razumevanje določene osebe kakorkoli prizadeto in potem njene življenjske okoliščine, življenjski stil in izbire ugotavljati naknadno in jih interpretirati v skladu z mnenjem izvedenca psihiatra o sposobnosti razumevanja določene osebe. Stališče o obveznosti izvedbe dokaza z izvedencem psihiatrične stroke, kot ga zastopa pritožba, torej ni utemeljeno.

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila nasprotna udeleženka na vseh treh narokih ves čas zbrana, jim ne glede na njihovo dolžino sledila, odgovarjala hitro, jasno, po laični oceni bistro in tudi čustveno angažirano. Zaznati ni bilo nobene okornosti v razumevanju, reakcijah, niti pretiranosti v - ob siceršnji izkazani družinski konfliktni obremenjenosti - težavni situaciji. Sodišče prve stopnje je opazilo le oviranost fizične narave, saj nasprotna udeleženka uporablja invalidski voziček (kar pa samo po sebi ni upošteven razlog za postavitev pod skrbništvo). Nasprotna udeleženka je od 9.6.2016 nastanjena v Domu starejših občanov. V tej namestitvi je po svoji volji, zanjo je v objektivnem pogledu dobro poskrbljeno (tudi glede plačila stroškov oskrbnine), ni ogrožena, predvidljivo pa je, da bo tako stanje tudi vnaprej. Ta dejstva je ugotovilo na podlagi izvedenega dokaznega postopka z zaslišanjem nasprotne udeleženke in prič in o pravilnosti in popolnosti tako ugotovljenega dejanskega stanja pritožbeno sodišče ne dvomi.

12. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je bistveno, da se je A. A. z izrecno izjavo in pogodbenim dodatkom zavezal k plačilu oskrbnine za nasprotno udeleženko. Posledično ni nobene podlage za sklep o socialni ali finančni ogroženosti nasprotne udeleženke, ki bi si jo povzročila sama. Nasprotna udeleženka ima po ugotovitvah sodišča prve stopnje tudi zadostna denarna sredstva za sprotne male potrebe. Glede področja premoženjskopravnih razpolag, ki se nanašajo na nepremičnine in so se vršile (ali vsaj izvirajo) v preteklosti, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bistveno, ali sedaj obstajajo okoliščine, iz katerih bi sklepali, da določena oseba ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi ter urejati zadev zase. V zvezi s tem je ugotovilo, da gre za kompleksno situacijo ter pravno in družinsko težka razmerja, ki jih je nato opisalo v točkah 43 - 49 obrazložitve sklepa. Na podlagi teh okoliščin tudi pritožbeno sodišče nima pomislekov o zaključku sodišča prve stopnje, da predmetni postopek ne more nadomestiti dokaznega postopka v drugih pravdnih postopkih z ustreznimi zahtevki, ki se navezujejo na oddaljene razpolage s premoženjem (pred za ta postopek upoštevnim obdobjem), pa tudi veljavnosti pogodb oziroma razpolag. Tudi glede izdanega zemljiškoknjižnega dovolila v letu 2018 je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ne gre za novo razpolago z nepremičnim premoženjem, pač pa za posledico preteklih pravnoposlovnih odločitev v letu 2004. Nasprotna udeleženka je dala jasno vedeti, da jo nepremičnine ne zanimajo več, da je glede njih v preteklosti sprejela odločitve in da jo mnogi sodni postopki le obremenjujejo. Pravilen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da v tem trenutku ni izkazano, da nasprotna udeleženka ne bi bila sposobna brez škode skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. V postopku ni bilo dokazano, da bi obstajale zadeve, za katere bi sedaj morala poskrbeti, pa tega ne bi bila sposobna, konkretne pravice ali koristi, ki bi bile ogrožene ali že prizadete, niti da bi bila ogrožena ali prizadeta v smislu skrbi za osebo, nege na vsakodnevni ravni. Pritožbene navedbe, ki se osredotočajo na dogodke v zvezi z oddaljenimi razpolagami s premoženjem, glede na povedano niso utemeljene.

13. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice zoper sklep z dne 16.10.2019 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O pritožbi zoper sklep z dne 13.1.2020

14. O zahtevi za povrnitev stroškov sodišče res odloči v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (4. odst. 163. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je v sklepu o glavni stvari z dne 16.10.2019 napovedalo, da bo o stroških postopka izdalo poseben sklep in ga je nato tudi izdalo dne 13.1.2020. Dejstvo, da o stroških postopka sodišče ni odločilo skupaj z odločitvijo o glavni stvari, temveč s posebnim sklepom, ni vplivalo na pravilnost ali zakonitost sklepa o stroških, zato bistvena kršitev določb postopka ni podana. Rok 15 dni za podajo predloga za izdajo dopolnilnega sklepa veže le stranke postopka. Da je sodišče izdalo sklep o stroških pred pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari, pa v ničemer ne kaže na pristranskost sodnice.

15. V nepravdnem postopku ne gre za to, katera stranka bo v postopku uspela, ampak je odločilen interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil predlog za postavitev pod skrbništvo zavrnjen in da je tako očitno, da postopek ni tekel v interesu nasprotne udeleženke, temveč v interesu predlagateljice. Zato je pravilno odločilo, da mora predlagateljica nasprotni udeleženki povrniti njene stroške postopka. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo predlagateljice zoper sklep z dne 13.1.2020 zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (točki II izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odst. 35. člena ZNP, 1. odst. 155. člena ZPP in 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

1 Ur. l. RS, št. 16/19 s spremembami 2 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 3 Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami