Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V naročilnici piše "naročeno testiranje in izdaja potrdila". Gre za vsebino in obseg del, ki naj bi jih opravil tožnik za toženo stranko.
Vendar ta del naročilnice določa samo in zgolj le opravila, ki naj bodo izvršena, pogoj za izvršitev vseh teh del pa se nahaja v načinu plačila, kjer pa je na naročilnici jasno zapisano "plačilo po ponudbi".
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje potrdilo veljavnost 1. in 3. točke izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. Ig 96/01178 in tako toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati 292.950,00 SIT z zakoniti zamudnimi obrestmi in sicer od zneska 146.475,00 SIT od 15.6.1995 do plačila ter od zneska 146.475,00 SIT od 15.5.1995 do plačila in stroške izvršilnega postopka v višini 11.018,00 SIT. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti tudi njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 15.500,00 SIT.
Zoper sodbo prvostopenjskega sodišča se je toženec pravočasno pritožil in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je v naročilnici štev. 11 z dne 13.2.1995 eksplicitno naročeno testiranje in izdaja ptordila za opravljeno testiranje in ker tožeča stranka ni izpolnila naročene storitve, ta tudi ni bila v celoti plačana. Glede na navedeno toženec vztraja pri prvotni zahtevi.
Pritožba je bila poslana tožeči stranki, ki je v svojem odgovoru na pritožbo ponovno povdarila, da je storitev za toženo stranko bila izpolnjena, predaja poročila pa ni bila izvršena, ker tožena stranka ni izpolnila obveznosti, kot to opredeljuje ponudba in naročilnica tožene stranke, to je plačilo po ponudbi. Tožeča stranka zato smatra, da je po ZOR-u izpolnila svoje pogodbene obveznosti in da navedbe tožene stranke niso utemeljene.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je kritično ocenilo vse dokaze in na podlagi teh pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter zaključilo, da je toženec dolžan plačati tožniku še preostanek dogovorjenega plačila i.s. v višini 50 odsotkov vrednosti pogodbe, kar znaša 292.950,00 SIT s pp.. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je bila ponudba tožeče stranke z dne 23.12.1994 sprejeta s strani tožene stranke z naročilnico z dne 13.2.1995, s čimer sta se stranki dogovorili oziroma zedinili glede vsebine del in načina plačila ter tako sklenili pogodbo. Iz naročilnice jasno izhaja, da je toženec sprejel takšno ponudbo, kot jo je podal tožnik, torej opravo testiranja določenih gasilnih aparatov in izdelavo strokovnega mnenja oziroma potrdila za preiskušane aparate. Kar se tiče plačila za opravljeno delo, je v naročilnici jasno zapisano "plačilo po ponudbi", torej plačilo po pogojih, ki so določeni v ponudbi tožnika.
V ponudbi tožnika pa je v enem izmed odstavkov posebej zapisano: "Način plačila: 50% avans ob naročilu, 50% pred oddajo poročila o preiskavi...", torej to pomeni plačilo celotnega zneska tj. 100% pred izročitvijo tožnikovega poročila o opravljenem testiranju toženi stranki. Ker pa tožena stranka ni poravnala vseh obveznosti, torej po opravljenih delih plačala še preostalih 50%, tudi tožeča stranka ni v celoti izpolnila svojih obveznosti iz pogodbe, torej izročila toženi stranki potrdilo oziroma poročilo o opravljenem delu. Prepričanje pritožbenega sodišča se v celoti pokriva s stališčem prvostopenjskega sodišča. Pritožba namreč navaja, da v naročilnici piše "eksplicitno naročeno testiranje in izdaja potrdila", kar vse sicer drži, saj gre za vsebino oziroma obseg del, ki naj bi jih opravil tožnik za toženo stranko, vendar pa pri tem pozablja na to, da ta del naročilnice določa samo in zgolj le opravila, ki naj bodo izvršena, pogoj za izvršitev vseh teh del pa se nahaja v načinu plačila, kjer pa je na naročilnici jasno zapisano "plačilo po ponudbi", torej v povezavi s ponudbo, da je po avansu in opravljenih preizkusih potrebno plačati preostanek vrednosti opravljenega dela, šele nato, kot končno dejanje, pa sledi poročilo oziroma potrdilo za opravljeno testiranje s strani tožnika. Glede na povedano je pritožba v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja neutemeljena.
Dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo, pri tem pa ni zgrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP. V pritožbi uveljavljan razlogi in razlogi, ki jih mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, niso podani. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).