Jedro

Tožena stranka je z odločbo, izdano med upravnim sporom, izpodbijano odločbo odpravila in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponovni postopek. Z novo odločbo torej ni bilo dokončno odločeno o pravici tožeče stranke. V takšnem primeru pa se stroški odmerijo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1. Po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

Izrek

I. Postopek se ustavi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 22. 9. 2016 pri naslovnem sodišču vložil tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4234-509058/2015 (12-120-09)-02 z dne 18. 9. 2015, s katero mu je bil od davčne osnove 13 685,00 EUR odmerjen davek na motorna vozila po stopnji 18,00 % in dodatni davek na motorna vozila po stopnji 0,00 % v znesku 2 463,30 EUR. Zoper navedeno odločbo je 7. 10. 2015 vložil pritožbo, o kateri pa Ministrstvo za finance tudi po pozivu iz drugega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v nadaljnjih sedmih dneh ni odločilo.

2. Sodišče je tožbo na podlagi 38. člena ZUS-1 poslalo toženi stranki v odgovor. Slednja je sodišču sporočila, da je bilo o tožnikovi pritožbi odločeno dne 5. 12. 2016, in sicer je bilo pritožbi ugodeno, izpodbijana odločba pa odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek in odločanje. Navedena odločba je bila tožniku vročena 12. 12. 2016. 3. Na podlagi takšnega dejanskega stanja je sodišče v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZUS-1 tožnika pozvalo, da sporoči, ali je z odločbo zadovoljen, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja na novi upravni akt. Ker tožnik v roku 15 dni od vročitve poziva nanj ni odgovoril, je sodišče postopek ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1. 4. Tožnik je zahteval tudi povrnitev stroškov postopka v skladu z Odvetniško tarifo. Situacijo, ko organ med postopkom izda drug upravni akt ter sodišče s sklepom postopek ustavi, ureja peti odstavek 25. člena ZUS-1. Ta določa, da v primeru, če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena navedenega zakona, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku tega člena. Če pa se postopek ustavi po četrtem odstavku 39. člena, sodišče odloči o stroških postopka po tretjem odstavku tega člena.

5. V obravnavanem primeru je tožena stranka z odločbo, izdano med upravnim sporom, izpodbijano odločbo odpravila in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponovni postopek. Z novo odločbo torej ni bilo dokončno odločeno o pravici tožeče stranke. V takšnem primeru pa se stroški odmerijo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1. Navedeno stališče je sprejelo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevah I Up 271/2012 in I Up 206/2012. 6. Po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je tožnika v postopku zastopal odvetnik, je v skladu s 3. členom Pravilnika upravičen do povrnitve stroškov postopka v znesku 285 EUR, povečanem za 22% DDV, skupaj torej 347,70 EUR. Sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti na podlagi določb Zakona o sodnih taksah. O stroških pritožbenega postopka pa bo v ponovljenem postopku odločil davčni organ.

7. Sodišče je po predsednici senata odločilo na podlagi 2. točke 46. člena ZUS-1.