Jedro

Stroški zastopanja Republike Slovenije po Državnem pravobranilstvu Republike Slovenije se v postopkih pred sodišči obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah. Določba 162. člena ZPP v tem primeru ni uporabljiva, ker Republika Slovenija ni posamičen državni organ, temveč pravna oseba.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da je tožnik dolžan drugotoženki, poleg že priznanih stroškov, povrniti še stroške v višini 102.217,00 SIT (stodva tisoč dvestosedemnajst tolarjev) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.12.2000 dalje, v 8 dneh, da ne bo izvršbe. Tožnik je dolžan drugotoženki plačati tudi stroške pritožbenega postopka v višini 15.178,00 SIT (petnajst tisoč stooseminsedemdeset tolarjev) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.11.2001 dalje, v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnikovo tožbo zavrglo in tožniku naložilo, da je drugotoženki dolžan povrniti 140,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila. Proti stroškovni odločitvi sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje drugotoženka Republika Slovenija. Navaja, da je sodišče prve stopnje, sklicujoč se na napačno pravilo 162. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP), neutemeljeno zavrnilo njen predlog za plačilo stroškov. Republika Slovenija je pravna oseba in ne posamični državni organ. Do povračila stroškov in nagrade je upravičena na podlagi prvega odstavka 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Ur.l. RS, št. 20/97; v nadaljevanju ZDPra). Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, oziroma da sklep v izpodbijani točki spremeni tako, da ji prizna priglašene stroške ter jih v celoti naloži v plačilo tožniku. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje drugotoženki ni priznalo večine priglašenih stroškov pravde. Pri tem se je napačno oprlo na določbo 162. člena ZPP, ki določa, da ima državni organ, kadar se udeležuje postopka kot stranka, po določbah ZPP pravico do povračila stroškov, nima pa pravice do nagrade. Drugotoženka Republika Slovenija namreč ni državni organ, ampak (kot pravilno opozarja sama v pritožbi) pravna oseba. Državni organ je le njen zastopnik pred sodišči - državno pravobranilstvo (prvi odstavek 7. člena ZDPra), katerega stroški zastopanja se v postopkih pred sodišči v skladu z določbo prvega odstavka 16. člena ZDPra obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah, torej po Odvetniški tarifi (Ur.l. RS, št. 7/95; v nadaljevanju OT). Drugotoženka je tedaj upravičena do povrnitve stroškov za odgovor na tožbo (priglašenih in v skladu s točko 1 tar.št. 14 OT tudi priznanih 300 točk), za zastopanje na prvi obravnavi dne 18.9.2000 (priglašenih in v skladu s točko 1 tar.št. 15 OT tudi priznanih 300 točk), za zastopanje na naroku na kraju samem dne 6.10.2000 (priglašenih in v skladu s točko 3 tar.št. 15 OT tudi priznanih 225 točk). Za zastopanje na naroku dne 4.12.2000 je drugotoženka na podlagi točke 1 tar.št. 15 OT upravičena le do 150 in ne 300 točk, kolikor jih je priglasila. Nadalje je drugotoženka upravičena še do povračila skupaj 80 točk iz naslova odstotnosti iz pisarne (tretji odstavek 13. člena OT), 50 točk za porabljeni čas med zastopanjem na naroku dne 6.10.2000 (prvi odstavek 13. člena OT), 10 točk za stroške končnega poročila stranki (4. točka tar.št. 33 OT) ter materialnih stroškov v višini 2% od skupne cene storitve. Upoštevaje višino točke po OT na dan izdaje prvostopenjskega sklepa (90,00 SIT) je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je stroške drugotoženke odmerilo še v znesku 102.217,00 SIT (1115 točk + 22,3 točk - 140,00 SIT). Odločitev o tem temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP. Drugotoženka je upravičena tudi do povrnitve stroškov uspešnega pritožbenega postopka. Omenjene stroške predstavljajo stroški za sestavo pritožbe (priglašenih 300 točk, v skladu s točko 2 tar.št. 16 pa priznanih zgolj 150 točk) ter PTT stroški v višini 178,00 SIT. Upoštevajoč vrednost točke ob odmeri (100,00 SIT) je tako tožnik dolžan toženki povrniti 15.178,00 SIT pritožbenih stroškov.