Jedro

V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar golo zanikanje prejema pošiljke, brez ustrezne obrazložitve in dokazov, ne zadostuje za izpodbitje zakonske domneve.

Toženka se s sklicevanjem na slabo premoženjsko stanje ne more razbremeniti obveznosti povračila pravdnih stroškov.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da se najemna pogodba, sklenjena med tožečo stranko in toženko za stanovanje št. 1 v kleti stavbe A. ulica 5, X., ID znak ..., odpove (I. točka izreka), ter toženki naložilo, da se je dolžna v roku 60 dni izseliti iz navedenega stanovanja in ga praznega oseb in stvari v njeni lasti izročiti v posest tožeči stranki (II. točka izreka). Odločilo je, da je toženka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 613,66 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2.Zoper sodbo vlaga pritožbo toženka in kot bistveno navaja, da ni nikoli prejela tožbe oziroma ji ta ni bila pravilno vročena, zato je sodba zanjo veliko presenečenje. Tudi sicer ne razume, kaj pomeni navedba sodišča, da bo izdalo zamudno sodbo, če ne bo odgovorila na tožbo. Tožeča stranka ji ni odpovedala najemne pogodbe, saj sta jo stranki vsakokrat ustno podaljševali. Res je bila v denarni stiski, vendar se je z najemodajalcem ustno dogovorila za podaljšanje roka za plačilo določenih najemnin. Da ni prejela nobene odpovedi najemne pogodbe ali obvestila, izhaja tudi iz sodbe, v kateri piše, da jo je tožeča stranka pred vložitvijo tožbe neuspešno opozorila na kršitve. Ker ji tožba ni bila vročena, ni dolžna nositi stroškov postopka. Njeno finančno stanje je slabo, zato bi plačilo dodatnih stroškov ogrozilo njeno preživljanje.

3.Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Izpodbijana sodba je zamudna sodba (318. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Zamudna sodba se sme izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi in drugi odstavek 338. člena ZPP). Toženka je bila v pravnem pouku sodbe na takšno omejitev pritožbenih razlogov opozorjena.

6.Toženka v pritožbi zanika prejem tožbe, vendar vročilnica v spisu izkazuje, da ji je bila tožba s prilogami in pozivom za vložitev odgovora nanjo osebno vročena 17. 7. 2024. Podpis na vročilnici je na videz podoben podpisu toženke na pritožbi. Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar golo zanikanje prejema pošiljke, brez ustrezne obrazložitve in dokazov, ne zadostuje za izpodbitje zakonske domneve.

7.Ob vročitvi tožbe je bila toženka pozvana k vložitvi odgovora nanjo in opozorjena na posledice njegove nevložitve. Njene navedbe, da ne razume pouka, da bo v primeru nevložitve odgovora na tožbo izdana zamudna sodba, so nepomembne iz dveh razlogov. Prvič zato, ker sklicevanje na nepoznavanje prava ne more biti uspešno, drugič pa zato, ker je iz poziva za vložitev odgovora na tožbo razvidno, da je zamudna sodba sodba, s katero se tožbenemu zahtevku ugodi, toženka pa je bila poučena tudi o pogojih za izdajo takšne sodbe.

8.Sodišče prve stopnje je res zapisalo, da je bila toženka o kršitvi najemne pogodbe neuspešno obveščena z opominoma tožeče stranke z dne 14. 4. 2023 in 5. 12. 2023, vendar iz konteksta zapisa jasno izhaja, da se neuspeh nanaša na neuspešen poziv k plačilu in ne na neuspešno vročitev opominov. Nadaljnje pritožbene navedbe, da toženka navedenih opominov ni nikoli prejela in da sta se stranki dogovorili za podaljšanje roka za plačilo dolgovanih najemnin in stroškov, pomenijo izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja in s tem nedovoljeni pritožbeni razlog.

9.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila med strankama sklenjena najemna pogodba za stanovanje št. 1 v kleti stavbe na A. ulici 5, X. Toženka od marca 2023 dalje ne plačuje najemnine in stroškov ter s tem krši najemno pogodbo. Tožeča stranka je toženko opozorila na kršitev in način odprave odpovednega razloga ter ji dala primeren rok za njegovo odpravo. Toženka dolgovanih najemnin in stroškov ni poravnala in jih tudi sedaj ne plačuje. Na podlagi takšnega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje ob uporabi določb Stanovanjskega zakona (SZ-1) utemeljeno odločilo o prenehanju med strankama sklenjene najemne pogodbe in toženki naložilo izpraznitev najetega stanovanja.

10.Ker je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom v celoti uspela, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ji je toženka dolžna povrniti pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Toženka se s sklicevanjem na slabo premoženjsko stanje te obveznosti ne more razbremeniti.

11.Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, zato je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12.Tožeča stranka je priglasila stroške pritožbenega postopka. Ker pa navedbe v odgovoru na pritožbo niso z ničemer pripomogle k lažji in hitrejši odločitvi o pritožbi, stroške njegove vložitve nosi sama.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 224, 224/1, 224/4, 318, 338, 338/1, 338/2 Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 112, 112/3, 112a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.