Jedro

S predložitvijo notarsko overjenih izvodov kupoprodajnih pogodb, ki se bile sklenjene pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka, s trditvami o posesti spornih nepremičnin, kot tudi z že podanim predlogom za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, so tretje obstoj zatrjevane pravice, ki naj bi preprečevala izvršbo, verjetno izkazale, zato jim je treba omogočiti, da njen obstoj dokazujejo v pravdi.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka 1. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 27.9.2004. Pritožbi tretjih se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 28.9.2004 spremeni tako, da se tretje - B. ., L. E. in Z. Z. napoti, da v roku 30 dni od prejema tega sklepa zoper upnika sprožijo pravdo na ugotovitev, da izvršba na nepremičnino parc. št. 477/22, vpisano pri vl. št. 4753 k.o. Trnovsko predmestje, ni dopustna.

O pritožbenih stroških tretjih bo odločalo sodišče prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom opr. št. In 2000/00020-32 z dne 27.9.2004 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi opr.št. In 2000/00020 z dne 13.3.2000 (točka 1. izreka), kot je nadalje zavrnilo tudi njegov predlog, naj se izvršba dovoli za drugo sredstvo izvršbe (točka 2. izreka).

S sklepom opr.št. In 2000/00020-33 z dne 28.9.2004 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tretjih.

Proti sklepu z dne 27.9.2004 se pritožuje dolžnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 36/04 - drugo uradno prečiščeno besedilo, ZPP) ter pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep ustrezno spremeni, podredno pa predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi ostaja sporno le, ali je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dolžnikove ugovorne navedbe, češ da sam ni lastnik nepremičnine, ki je predmet izvršbe, z obrazložitvijo, da za takšen ugovor nima pravnega interesa.

Proti sklepu z dne 28.9.2004 pa se pritožujejo tretje, ravno tako iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP. V prvi vrsti izpostavljajo dejstvo, da upnik na njihov ugovor ni odgovoril, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje skladno z določbo 1. odstavka

65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98 s spr.; ZIZ) sklep o izvršbi razveljaviti in izvršbo ustaviti. V nadaljevanju pa poudarjajo, da so (so)lastnice sporne nepremičnine, kar so tudi izkazale s predložitvijo notarsko overjenih kupoprodajnih pogodb, sklenjenih v času pred uvedbo predmetnega izvršilnega postopka, nepremičnine pa so tudi prejele v posest. Grajajo zaključek prvostopnega sodišča, da lahko svojo lastninsko pravico dokazujejo le z vpisom v zemljiško knjigo. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, za izvršilni postopek ne more veljati, saj upnik zastavne pravice ni pridobil na podlagi pravnega posla, temveč z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, torej na podlagi zakona. Da vpis v zemljiško knjigo v konkretni zadevi ne more biti pogoj za obstoj njihove lastninske pravice, pa utemeljujejo tudi z navedbami, da lahko sodišče skladno z določbo 168. člena ZIZ dovoli tudi izvršbo na nepremičnino, ki v zemljiški knjigi še ni vpisana na dolžnika. Po povedanem predlagajo, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da njihovemu ugovoru ugodi, izpodbijani sklep o izvršbi razveljavi ter predmetni izvršilni postopek ustavi oziroma da izreče izvršbo za nedopustno. Priglašajo tudi stroške izvršilnega postopka.

Pritožba dolžnika ni utemeljena, medtem ko je pritožba tretjih utemeljena.

K pritožbi dolžnika: Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da namreč dolžnik ne more uveljavljati ugovora, češ da ima na predmetu izvršbe nekdo tretji pravico, ki preprečuje izvršbo, saj za to nima pravnega interesa. Takšen ugovor lahko uveljavlja le tretji, ki na ta način izločuje svoj predmet iz izvršbe. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. in 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ), saj pritožbeno sodišče v napadenem sklepu tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je po 2. odstavku 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti.

K pritožbi tretjih: Ker so tretje ugovor z dne 21.3.2002 vložile pred uveljavitvijo novele ZIZ-A (Ur.l. RS, št. 75/02, ki je v veljavi od 21.9.2002), je treba glede na prehodno določbo 122. člena ZIZ-A za odločitev o utemeljenosti njihovega ugovora uporabiti pred novelo veljavne določbe 64., 65. in 66. člena ZIZ.

Po določbi 1. odstavka 64. člena ZIZ lahko tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Če upnik v roku na ugovor ne odgovori ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče glede na okoliščine primera v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in ustavi izvršbo (1. odst. 65. člena ZIZ); če pa upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, napoti sodišče vložnika, naj v določenem roku začne zoper upnika pravdo na ugotovitev, da izvršba na tem predmetu ni dopustna (2. odst. 65. člena ZIZ). Če pravdno sodišče s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba na določen predmet ni dopustna, izvršilno sodišče glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi (5. odst. 65. člena ZIZ).

Pritožbenim izvajanjem, da upnik na ugovor ni odgovoril ter da je treba sklep o izvršbi že iz tega razloga razveljaviti in izvršbo ustaviti, ni mogoče pritrditi. Res je sicer, da je upnik vlogo naslovil kot odgovor na ugovor dolžnika, vendar pa iz njene vsebine vendarle izhaja, da nasprotuje tudi ugovoru tretjih, zato situacija po 1. odstavku 65. člena ZIZ ni podana in je sodišče prve stopnje glede na nasprotovanje upnika pravilno presojalo, ali so tretje zatrjevano pravico, ki naj bi preprečevala izvršbo, verjetno izkazale. Pritrditi pa je treba pritožbi, da je zaključek sodišča prve stopnje, da ni tako, pravno zmoten. Glede na to, da so tretje v dokaz zatrjevane (so)lastninske pravice predložile izvod notarsko overjenih kupoprodajnih pogodb, ki se bile sklenjene pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka ter da zatrjujejo tudi posest spornih nepremičnin, kot tudi, da so pri zemljiški knjigi že vložile predlog za vknjižbo njihove lastninske pravice, je treba po oceni pritožbenega sodišča zaključiti, da so obstoj zatrjevane pravice vendarle vsaj verjetno izkazale. Stvar presoje pravdnega sodišča (če bodo tretje pravdo sprožile) pa je, ali so s takšno trditveno in dokazno podlago obstoj zatrjevane pravice, ki naj bi preprečevala izvršbo, tudi dokazale. Pritožbeno sodišče le še dodaja, da je sicer treba pritrditi tudi pritožbenemu pravnemu naziranju, da se namreč na načelo zaupanja v zemljiško knjigo in dobro vero lahko sklicuje le tisti, ki je pridobil zastavno pravico na pravnoposlovni podlagi, ne pa tisti, ki je pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, opr.št. Up-128/03-27 z dne 27.1.2005). Da pravice tretjih, da izločajo sporno nepremičnino iz izvršbe, ni mogoče povsem izključiti, čeravno v zemljiški knjigi še niso vknjižene kot lastnice, temveč jim je treba omogočiti dokaz zatrjevane izločitvene pravice v pravdi, pa, kot opozarja pritožba, tudi po oceni pritožbenega sodišča izhaja tudi iz smiselne razlage določbe 3. odstavka 168. člena ZIZ.

Po povedanem je bilo treba pritožbi tretjih ugoditi ter izpodbijani sklep spremeniti tako, da se tretje napoti na pot pravde (3. točka

365. člena ZPP v zvezi s 4. točko 358. člena in 366. členom ZPP ter

15. členom ZIZ).

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tretjih ni odločalo, ker v tej fazi postopka še ni jasno, ali gre za stroške, ki jih je upnik tretjim neutemeljeno povzročil (čl. 38/6 ZIZ).