15. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopata zakoniti zastopnik B. B. iz Z. in mag. C. C., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. marca 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 920/2001 z dne 2. 4. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. I 98/115 z dne 25. 10. 2001 in zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 921/2001 z dne 2. 4. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. I 99/116 z dne 25. 10. 2001 se zavrže.

2.Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V izvršilnem postopku zaradi izterjave neplačane preživnine je mladoletna pritožnica (v izvršilnem postopku upnica) po zakonitem zastopniku očetu B. B. (v istem postopku dolžniku) v dveh izvršilnih zadevah predlagala odlog izvršbe, ker naj bi obstajala resna nevarnost, da bi si njena mati (njena zakonita zastopnica v izvršilnem postopku in po izvršilnem naslovu), pri kateri naj ne bi živela, denar za preživnino, ki bi ga v imenu svoje hčerke dobila z izvršbo, prisvojila. Sodišče prve stopnje je oba predloga zavrglo, ker je štelo, da ga je vložila oseba, ki ni imela te pravice in ne pravnega interesa. Predlog je obravnavalo kot dejanski predlog očeta, ki pa kot dolžnik v istem postopku zaradi podanega nasprotja koristi ni mogel istočasno nastopati tudi kot zakoniti zastopnik mladoletne upnice. Sodišče druge stopnje je z izpodbijanima sklepoma pritožbi mladoletne upnice po zakonitem zastopniku B. B., ki ju je štelo kot pritožbi dolžnika, zavrnilo in kot pravilno potrdilo odločitvi sodišča prve stopnje. V sklepu št. II Cp 921/2001 je še navedlo, da ni bilo nikakršnega razloga za to, da bi moralo sodišče v postopku postaviti otroku posebnega zastopnika, ker naj bi povsem pravilno v postopku mladoletno upnico zastopala mati kot zakonita zastopnica.

2.V ustavni pritožbi pritožnica uveljavlja kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 2., 14., 15., 22., 23., 25. in 56. člena Ustave, 3., 8. in 18. člena Konvencije o otrokovih pravicah, 3., 4., 9. in 10. člena Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (Uradni list RS, št. 26/99, MP, št. 86/99 - v nadaljevanju MEKUOP) ter 1. odstavka 6. člena, 13. člena in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP). Meni, da ji kljub njeni starosti in sposobnosti izraziti svoje mnenje v izvršilnem postopku niso bile priznane nobene procesne pravice: pravica do obveščenosti in do izražanja lastnega mnenja v postopkih (3. člen MEKUOP) ter pravica, da osebno ali po posebnem zastopniku zaradi nasprotja interesov zavaruje svoje koristi (4. in 9. člen MEKUOP). V tej zvezi se sklicuje tudi na nadzorstveno pritožbo in urgenco, ki jo je za zavarovanje svojih interesov, tj. da bi preprečila, da bi njeno preživnino vzela mati, posredovala skupaj z lastnoročno napisano izjavo na predsednico Okrajnega sodišča v Kopru, in glede katere ni prejela nobenega odgovora. V ravnanju sodišča, ki naj bi na škodo otroka prezrlo 113. in 114. člen Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. - ZZZDR), 82. in 83. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP) ter zgoraj navedene pravne dokumente, vidi tudi neutemeljen poseg v otrokove koristi, ki bi morale biti edino in največje vodilo v obeh izvršilnih postopkih. Sodišče naj bi ji s tem, ko ji ni dovolilo zavarovati svojih pravic ne osebno ne po postavljenem začasnim zastopniku in tudi ne po svojem očetu, pri katerem živi, odvzelo pravico do dostopa do sodišča. Predlaga, naj Ustavno sodišče ustavni pritožbi ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

B.

3.Po vpogledu v spisa Okrajnega sodišča v Kopru št. I 98/115 in št. I 99/116 je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bila izvršba v obeh izvršilnih postopkih s sklepoma z dne 6. 6. 2002 zaradi poplačila upnika v celoti ustavljena, pritožbi zoper oba sklepa pa zavrženi s sklepom Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 507/2002 z dne 19. 11. 2002 in sklepom istega sodišča št. II Cp 503/2002 z dne 26. 11. 2002. Tako se pokaže, da je pritožnica ustavno pritožbo vložila zoper sklepa, izdana na drugi stopnji v postopku odločanja o predlogu za odlog izvršbe, v času, ko je čakala na odločitev o svoji pritožbi zoper sklepa o ustavitvi izvršbe. V ustavni pritožbi se na pritožbo zoper sklep št. 99/116 z dne 6. 6. 2002 celo sklicuje in jo tudi prilaga.

4.Ustavna pritožba zoper izpodbijana sklepa ni dovoljena. Treba je namreč upoštevati, da je bila izvršba v obeh postopkih ustavljena. Ko je v istem postopku odločeno s kasnejšo sodno odločbo, Ustavno sodišče izpodbijanih (vmesnih) sodnih odločb sodišč ne bi moglo razveljaviti, če obenem ne bi razveljavilo tudi kasnejših sodnih odločb sodišč, izdanih v istem postopku.

5.Zato po odločitvi sodišča, da se izvršba ustavi, sodne odločbe, s katerimi je sodišče odločalo o predlogu stranke, da se izvršba odloži, ne morejo biti več (samostojen) predmet izpodbijanja z ustavno pritožbo. Sklepa Višjega sodišča v Kopru z dne št. II Cp 507/2002 z dne 19. 11. 2002 in št. II Cp 503/2002 z dne 26. 11. 2002, s katerima je to sodišče zavrglo pritožbi pritožnice zoper sklepa sodišča prve stopnje, s katerima je bilo odločeno, da se izvršba ustavi, pa pritožnica z ustavno pritožbo ni izpodbijala. Ker ustavna pritožba zoper izpodbijana sklepa ni več dopustna, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

6.Ker je Ustavno sodišče pritožbo zavrglo, se mu ni bilo treba spuščati v vprašanje, ali je bila mladoletna A. A. v postopku z ustavno pritožbo pravilno zastopana.

7.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi z 50. členom ZUstS, na podlagi prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger