Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Ppd 511/2015

ECLI:SI:VDSS:2015:PPD.511.2015 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

obveznost plačila dokazovanje stroški za prehrano med delom stroški za prevoz na delo in z dela dokazna sredstva
Višje delovno in socialno sodišče
12. november 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

ZPP pozna več vrst različnih dokaznih sredstev, s katerimi stranke v pravdnem postopku dokazujejo svoje trditve. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. To v obravnavani zadevi pomeni, da je lahko tožena stranka dejstvo plačila vtoževane terjatve (stroškov v zvezi z delom) dokazovala s katerimkoli od njih, tj. tudi (le) z zaslišanjem strank in prič. Zato je zmotno tožnikovo stališče, da tožena stranka dejstva, da je tožniku stroške v zvezi z delom že plačala, ne more dokazati, ker ne razpolaga z listinskimi dokazi - podpisanimi blagajniškimi izdatki. Tožena stranka je namreč navedeno dokazala z izpovedbami prič. Zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 8 dni od prejema sodbe plačati 441,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2010 do plačila (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku za obdobje od februarja 2008 do decembra 2010 plačati znesek 33.040,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in datumov zapadlosti, razvidnimi iz II. točke izreka. Odločilo je, da je tožnik toženi stranki dolžan povrniti stroške postopka v znesku 1.647,00 EUR, v roku 15 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo v II. in posledično v III. točki izreka se tožnik pritožuje iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zahtevku v celoti ugodi. Sodišče prve stopnje je napravilo glede na izvedene dokaze glede vprašanja, ali je tožnik prejel zneske dnevnic in potnih stroškov na roke, napačno dokazno oceno. Priča A.A., računovodja pri toženi stranki in sorodnica zakonitega zastopnika tožene stranke je izpovedala, da je pripravljala plačilne liste na podlagi obračunskih listov, ki jih je sestavil direktor ter da so bili za denar, ki je bil izplačan v gotovini, pripravljeni blagajniški prejemki, ki pa jih niso podpisovali. Sodišče prve stopnje je verjelo izpovedi prič B.B. in C.C., ki sta izrecno izpovedala, da sta prejela plačo v višini, kot je bila določena v plačilni listi. Izpovedba obeh prič je nasprotna izvedenskemu mnenju, da plačilne liste niso bile sestavljene na podlagi dogovora od oktobra 2008 dalje, ter so od tega datuma zneski na plačilnih listah bistveno višji od dogovorjenih zneskov iz davčnih razlogov. Priči torej ne govorita resnice ter je sodišče nepravilno poklonilo vero v njune izpovedbe. Ne drži trditev tožene stranke, da so se potni stroški in prehrana izplačevali na roko. Potni stroški so bili nakazani na TRR tožniku v aprilu 2009 in od junija do novembra 2009. Tožnik blagajniških prejemkov ni nikoli podpisal in ne predstavljajo dokaza, da bi naj bilo tožniku karkoli izplačano. Sodišče je verodostojnost izpovedb obeh strank ocenjevalo zgolj na podlagi izpovedb prič, ob pomanjkanju listinskih dokazov, ki bi potrjevali izplačilo zneskov tožniku. Nobena od zaslišanih prič ni vedela izpovedati, ali je tudi tožnik dobil vse izplačano oz. ali je sploh dobil kaj izplačano, ker naj bi se plačila opravljala individualno, v avtu ali kamionu. Tožnik opozarja še na izpovedbo priče D.D., ki je dne 7. 6. 2012 v sodnem postopku Pd 286/2011 tudi izpovedal, da so bili na plačilnih listih včasih zapisane dnevnice in visoki zneski za prevoz, vendar teh zneskov ni dobil izplačanih niti na račun niti v gotovini. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožnika in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Pritožbeno sodišče sprejema dejanske in pravne razloge iz izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje skrbno in prepričljivo dokazno ocenilo izvedene dokaze, razlogi sodišča prve stopnje so razumljivi, dokazna ocena sodišča prve stopnje pa je tudi v celoti skladna z metodološkimi napotki iz 8. čl. ZPP, tako da sodišče druge stopnje z dokazno oceno sodišča prve stopnje v celoti soglaša in se, v izogib ponavljanju, nanjo sklicuje. Drugačne pritožbene navedbe v tej smeri pomenijo izpodbijanje dokazne ocene, s katero pritožbeno sodišče v celoti soglaša, zato jih pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljene. V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena pa dodaja naslednje:

7. ZPP pozna pet vrst različnih dokaznih sredstev, s katerimi stranke v pravdnem postopku dokazujejo svoje trditve. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. To v obravnavani zadevi pomeni, da je lahko tožena stranka dejstvo plačila vtoževane terjatve dokazovala s katerimkoli od njih, tj. tudi (le) z zaslišanjem strank in prič. Zmotno je zato tožnikovo stališče, da tožena stranka dejstva, da je stroške v zvezi z delom že plačala, ne more dokazati, ker ne razpolaga z listinskimi dokazi - podpisanimi blagajniškimi izdatki. Tožena stranka je navedeno dokazala z izpovedbami prič, ki jim je sodišče prve stopnje utemeljeno poklonilo vero. Drži sicer pritožbena navedba, da nobena od zaslišanih prič ni vedela izpovedati, ali je tožnik dobil vse izplačano, ne drži pa, da ne bi izpovedale o tem, ali je tožnik sploh dobil kaj izplačano. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da je tožnik podpisal vse plačilne liste, česar zagotovo ne bi storil, če bi bilo s predhodnimi izplačili karkoli narobe. Ker je torej večina od zaslišanih prič potrdila gotovinsko izplačilo, pa tudi dejstvo, da so dobili izplačano vsoto, ki je bila prikazana na plačilnih listah, je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru utemeljeno sledilo trditvam tožene stranke. Tožena stranka je plačilne liste prilagajala dogovorjeni plači (v višini 12 % od vrednosti prevozov, ki jih je v mesecu opravil delavec) ter v soglasju z delavci del plače prikazovalo kot stroške v zvezi z delom, kar je ugotovil tudi izvedenec.

8. Ker ostale pritožbene navedbe za odločitev v obravnavanem individualnem delovnem sporu niso odločilnega pomena (1. odst. 360. čl. ZPP), prav tako tožnik ne navaja nobenih drugih pravno upoštevnih dejstev, s katerimi bi lahko dosegel drugačno odločitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki nosita vsaka svoje pritožbene stroške, iz razloga, ker s pritožbo nista uspeli, in ker odgovor tožene stranke na pritožbo ni bistveno pripomogel k rešitvi tega individualnega delovnega spora (1. odst. 165.čl. ZPP v zvezi s 154. in 155. čl. ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia