Jedro

Sprememba okoliščin, na podlagi katerih je bila določena preživnina, upravičuje zvišanje preživnine.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da je toženec dolžan poleg že določene preživnine s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. P 505/96 z dne 2.6.1997 ter valorizirane na znesek 16.525,70 SIT mesečno, za mladoletna tožnika P.Z. in P.Z., plačevati še dodatno preživnino za vsakega v znesku 8.474,30 SIT, tako da znaša za vsakega mesečna preživnina 25.000,00 SIT, vse pa od 1.6.1999 dalje s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo ter odločilo, da nosi vsaka stranka svoje pravdne stroške. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da so potrebe otrok identične kot ob določitvi preživnine pred dobrim letom dni. Tudi premoženjske razmere matere in očeta so ostale identične. Sodišče ni upoštevalo, da se je tožencu spremenila kvaliteta delovnega razmerja. Sedaj je zaposlen zgolj za določen čas v družbi, ki je v prisilni poravnavi. Negotovost takega mesečnega priliva pri tožencu je zato zelo velika. Toženec je prispeval za otroka ne samo v denarju, ampak tudi z nakupi potrebnih stvari, s kritjem polovice večjih izdatkov za otroke ter z neposrednim delom z njima. Vozil ju je na treninge ter ju imel pri sebi v oskrbi, jima pomagal pri šolskih obveznostih itd. Podrejeno izpodbija začetek plačevanja zvišane preživnine, saj še danes dodatno prispeva za otroka in ju oskrbuje, ti izdatki pa ne pomenijo darila ali kakšne druge donacije toženca svojim otrokom. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je moralo na podlagi določila petega odstavka 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) presoditi, ali so se okoliščine, na podlagi katerih je bila za oba mladoletna tožnika s sodbo z dne 2.6.1997 določena preživnina, tako spremenile, da opravičujejo zvišanje preživnine. Upoštevati je treba obdobje od določitve preživnine s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. P 505/96 z dne 2.6.1997 do datuma 1.6.1999, ko je odločeno o zahtevku tožeče stranke na zvišanje preživnine, torej dve leti, kar ni tako zanemarljivo kratko obdobje, kot skuša prikazati pritožba. Da so se v tem obdobju potrebe obeh mladoletnih tožnikov zvišale, tudi po mnenju pritožbenega sodišče na more biti dvoma. Zakonita zastopnica otrok je višje stroške zanju, ki so posledica njunega odraščanja in šolanja v višjih razredih osnovne šole ter še bolj aktivnega ukvarjanja s športom, prepričljivo opisala. Zgolj navedba v pritožbi, da so bile potrebe otrok ob določitvi preživnine identične, ne morejo omajati pravilnega zaključka prvostopnega sodišča o tem. Enako velja za ugotovitev prvostopnega sodišča o spremenjenih gmotnih razmerah zakonite zastopnice in toženca. Toženec se je iz najemniškega stanovanja, za katerega je plačeval 300 DEM najemnine, preselil k staršem. Prispevati mora k mesečnim stroškom za bivanje v stanovanju, ni mu pa treba plačevati najemnine, kar je potrebno upoštevati kot zanj ugodnejše gmotne razmere. Plača zakonite zastopnice se je v obdobju od določitve preživnine zvišala, saj znaša po podatkih delodajalca v spisu njena neto plača z dodatki skupaj nekaj čez 170.000,00 SIT mesečno. Prvostopno sodišče je sicer zmotno presodilo listino s temi podatki, vendar ta okoliščina ne vpliva na pravilnost odločitve v zadevi, posebno še, ker tudi podatki delodajalca toženca pokažejo, da je tudi on v istem obdobju prejemal višjo plačo kot ob določitvi in sicer skupaj z dodatkom čez 180.000,00 SIT mesečno. Dejstvo, da je toženec sedaj zaposlen v podjetju v stečaju, kar naj bi pomenilo negotovost mesečnega priliva plače pri tožencu, pa ne vpliva na njegovo trenutno zmožnost plačevanja preživnine in te okoliščine sodišče ni dolžno upoštevati, pač pa je lahko podlaga za zahtevek na znižanje preživnine na podlagi že citiranega materialnopravnega določila. Prvostopno sodišče je ob tako izkazanih spremenjenih razmerah pravilno ocenilo višino novo določene preživnine glede na potrebe otrok, ki morajo biti prilagojene finančnim zmožnostim staršev, kot določa 129. člen ZZZDR. Preživnina, ki jo je dolžan plačevati toženec za preživljanje otrok v denarju, je potrebna za pokritje vseh izdatkov za mladoletna tožnika. Dejstvo, da toženec že od določitve preživnine dalje poravnava nekatere koristne izdatke za otroka, ne more vplivati na določitev višine preživnine in teh izdatkov niti za nazaj, niti za v bodoče ni mogoče vračunavati oziroma odštevati od prisojene preživnine. Ker je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, materialno pravo pa tudi pravilno uporabilo, pri tem pa ni ugotovljenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), na katere mora paziti po uradni dolžnosti glede na določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).