Jedro

Z zadostno stopnjo verjetnosti je izkazano, da je nasprotni udeleženec v preteklosti izvršil nekaj nasilnih dejanj nad predlagateljico, zato je bil izrek ukrepov zoper njega po ZPND potreben.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1.Sodišče prve stopnje je 30. 12. 2022 izdalo sklep po ZPND, s katerim je nasprotnemu udeležencu za obdobje pol leta prepovedalo približevanje predlagateljici, njeni službi itd., razen kolikor je šlo za stike z mladoletnim otrokom očeta (nasprotnega udeleženca) z mladoletnim otrokom.

2.Sodišče prve stopnje je ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 30. 12. 2022 zavrnilo s sklepom z dne 16. 3. 2023, vendar je naslovno sodišče s sklepom IV Cp 833/2023 z dne 10. 5. 2023 sklep o zavrnitvi ugovora razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje.

3.Ukrep, izrečen s sklepom z dne 30. 12. 2022, se je iztekel 30. 6. 2023. Predlagateljica je 29. 6. 2023 predlagala podaljšanje izrečenih ukrepov še za eno leto.

4.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 30. 12. 2022 (I. točka izreka); zavrnilo predlog predlagateljev z dne 29. 6. 2023 za podaljšanje ukrepa (II. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

Pritožbeni postopek:

5.Zoper dele sklepa, s katerimi nista uspela, se pritožujeta obe stranki postopka.

6.Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper zavrnitev ugovora med drugim navaja, da mu je bila de facto odvzeta pravica do stikov. Sporazum med staršema je nemogoč, ker predlagateljica ni želela slišati o izvajanju stikov brez nadzora. Z navedbami tekom predmetnega postopka ter predloženimi dokazi o izrazitem pristranskem obravnavanju s strani CSD X. je oče dokazal, da je njegovo nestrinjanje z izsiljevanjem izvajanj stikov pod nadzorom upravičeno. Mati si je izmislila potek dogajanja v juniju 2023, kot tudi, da oče ne plačuje preživnine. Nasprotnemu udeležencu se očitajo nasilna dejanja, kar nasprotni udeleženec ves čas odločno zanika. Navedb in dokazov predlagateljice sodišče ni kritično presojalo. Sodišče ne pojasni, zakaj ne verjame nasprotnemu udeležencu, da je bilo jemanje ključev namenjeno zgolj temu, da bi ob neprimernem času preprečili hitre in nevarne vožnje. Iz listinskih dokazov sodišče ni povzelo vsega, kar je relevantno, prav tako ni zaslišalo prič A. A. in B. B., ki bi lahko povedala, da če je bil kdo verbalno nasilen, je bila to kvečjemu predlagateljica sama in je bila "predlagateljica dejansko tista, ki že vseskozi od začetka skupnosti z nasprotnim udeležencem tega provocira, ga izziva na različne načine, zganja histerijo in nervozo, vseskozi blati in žali starša nasprotnega udeleženca in njegove družine, ki se je tudi večkrat fizično spravila nanj in je dejansko ona tista, ki je sistematično izvajala nasilje nad njim, sedaj pa to prikazuje, kot da je žrtev nasilja ona sama."

7.Predlagatelja sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

8.Predlagatelja v pritožbi zoper zavrnitev predloga za podaljšanje ukrepov med drugim navajata, da nobena predaja otrok od 30. 12. 2022 do 2. 10. 2023 ni bila izvedena brez prisotnosti tretjih oseb. 6. 8. 2023 je prišel po otroka nasprotni udeleženec sam, s čimer je kršil dogovor. Nasprotni udeleženec je skušal razčiščevati s predlagateljico, ki mu ni dala možnosti, saj je takoj odšla, otrok pa je šel sam od starša do starša. Nasprotni udeleženec se niti ob prisotnosti tretjih oseb ni bil zmožen zadržati, da ne bi očital predlagateljici. Razmere se niso umirile, nasprotni udeleženec še vedno neprimerno in nasilno ravna do predlagateljice, zaradi česar se ta počuti ogroženo.

9.Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

10.Pritožbi nista utemeljeni.

11.Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pritožba pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, zato mora obrazložena pritožba, če naj bo uspešna, vzpostaviti vsebinski dialog in kritiko konkretnih razlogov sodišča prve stopnje, ne pa zgolj ponavljati navedb, ki jih je stranka podala že na prvi stopnji, oziroma pripovedovati zgodbe mimo in brez navezave s konkretnimi razlogi prvostopenjske odločbe. Pritožbeno sodišče to izpostavlja, ker pritožbi tem kriterijem v veliki meri ne zadostita.

Glede pritožbe nasprotnega udeleženca:

12.Pritožba na več mestih in obširno ponavlja tezo, da naj bi bili nasprotnemu udeležencu s sklepom z dne 30. 12. 2022 onemogočeni oziroma prepovedani stiki z otrokom. Že v sklepu pritožbenega sodišča z dne 10. 5. 2023 je bilo pojasnjeno, da je v sklepu o ukrepih z dne 30. 12. 2022 v V. točki jasno določeno, da omejitve ne veljajo za izvajanje stikov z otrokom. Pritožbeno sodišče pri tem vztraja in na obširne, vendar očitno nerazumne navedbe nasprotnega udeleženca, ki se s tem dejstvom (da ukrep ne velja za izvajanje stikov z otrokom) sploh ne soočijo, ne bo dodatno odgovarjalo. Prav tako ne bo odgovarjalo na pritožbene navedbe, ki nimajo nobene neposredne zveze z izpodbijanim sklepom (navedbe o ravnanju CSD, o plačevanju preživnine, o nemožnosti sporazuma med staršema, o dogajanju po izdaji sklepa o zavarovanju itd.).

13.Pritožba tudi oporeka, da bi nasprotni udeleženec vršil nasilje nad predlagateljico, vendar pri tem pretežno ponavlja svoje trditve s prve stopnje, pri čemer se ne sooči z vsemi razlogi sodišča prve stopnje, ki so pripeljali do zaključka, da je nasprotni udeleženec v preteklosti izvajal nasilje nad predlagateljico. Sodišče prve stopnje je ustrezno ocenilo izpovedbi obeh, oprlo pa se je tudi na odredbo policije in sklepe preiskovalnega sodnika, medicinsko dokumentacijo in mnenje CSD, torej ni sledilo zgolj navedbam predlagateljice. V zvezi s ključi od avta je nasprotni udeleženec v ugovoru le posplošeno zanikal, da bi ji ključe vzel, šele na naroku 2. 10. 2023 pa je izpovedal (vendar poprej ne zatrjeval, še posebej ne v ugovornem roku), da naj bi ji ključe odvzel zaradi nekakšnih domnevno nevarnih voženj. Glede na to, da trditev o domnevno nevarnih vožnjah predlagateljice sploh nikoli ni postavil in da je v ugovoru odvzem ključev celo popolnoma zanikal, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko njegovi izpovedbi o razlogih za odvzem ključev ni verjelo. Prav tako je nasprotni udeleženec na zaslišanju izpovedal, da je od tistega, kar je povedala predlagateljica "tri četrt ali še več laž," kar logično pomeni, da je vsaj ena četrtina njenih navedb resnična.

14.Res je, kar navaja pritožba, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo prič A. A. in B. B. in te odločitve tudi ni posebej obrazložilo, je pa zavrnitev dokaza obrazložilo posredno v 9. točki obrazložitve, ko je povedalo, da je postopek po ZPND hiter in nujen, podoben postopku zavarovanja z začasno odredbo, zato se uporabljajo nekoliko nižji dokazni standardi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so že same navedbe nasprotnega udeleženca v tem, o čem bi navedeni priči povedali,1 nejasne in zmedene (ni jasno, kaj naj bi pomenilo "zganjanje histerije in nervoze;" kdaj in kako naj bi predlagateljica žalila starša nasprotnega udeleženca), predvsem pa v vseh teh posplošenih, a vseobsežnih očitkih manjka kakršnokoli smiselno pojasnilo, zakaj naj bi predlagateljica vse to sploh počela. Iz teh navedb nasprotnega udeleženca je videti, kot da bi predlagateljica od vsega začetka sovražila nasprotnega udeleženca in ga ves čas napadala, kar je v logičnem neskladju z dejstvom, da sta nekaj časa živela skupaj, se imela rada in imela skupnega otroka. Očitki predlagateljici s strani nasprotnega udeleženca so tako nesmiselni in absurdno potencirani, da jim sodišče prve stopnje upravičeno ni poklonilo vere. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazano, da je nasprotni udeleženec v preteklosti (predvsem v času, ko je njuna zveza razpadala in se je predlagateljica odseljevala), izvršil nekaj nasilnih dejanj nad predlagateljico, zato je bil izrek ukrepov po ZPND potreben.

15.Ni pa sodišče prve stopnje spregledalo, da ima nasprotni udeleženec z otrokom dober, lep in zdrav odnos, saj je ugotovitve izvedenke C. C. v zvezi s tem upoštevalo, ko je zavrnilo predlog za podaljšanje ukrepa (več o tem v nadaljevanju). Okoliščina, da se je situacija v nadaljevanju (vsaj delno) umirila in da sta udeleženca pokazala zrelost in odgovornost v odnosu do otroka, ko sta dosegla sporazum o izvajanju stikov, še ne more avtomatično pomeniti, da v preteklosti ni bilo nobenega nasilnega dejanja. Ne drži pritožbena navedba, da postopki po ZPND niso namenjeni urejanju konfliktnih situacij; namenjeni so predvsem preprečevanju nasilja, če pa poleg zavarovanja žrtve nasilja tudi dosežejo ureditev oziroma vsaj umiritev razmer, še toliko bolje.

Glede pritožbe predlagateljice:

16.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagateljica v predlogu za podaljšanje (vloženem en dan pred iztekom ukrepa - 29. 6. 2023) le posplošeno navajala, da je še vedno visoko ogrožena, da je odnos nasprotnega udeleženca do predlagateljice problematičen, da jo grobo verbalno napada, pri čemer se ne vzdrži niti v prisotnosti mladoletnega sina.

17.Zatrjevala je torej zgolj verbalno nasilje, ne pa tudi fizičnega, pri čemer se je konkretizirano sklicevala na dogodek 22. 6. 2023. Sodišče prve stopnje se je v zvezi s tem dogodkom oprlo na mnenje izvedenke C. C., ki je bila na stiku 22. 6. 2023 prisotna in je zapisala, da sta se starša ob srečanju pri predaji otroka hitro znašla v besednem konfliktu, kar pa na otroka, glede na to, da je bil v avtu, ni vplivalo, in da tudi nista povzdignila glasu ali bila kako drugače neprimerna (primerjaj 16. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). S temi zaključki sodišča prve stopnje se pritožba predlagateljice konkretizirano ne sooči. Nobenih drugih konkretnih, novih nasilnih dejanj predlagateljica v predlogu ni navajala. Takšno dejansko stanje omogoča le en zaključek: da ni ogroženosti takšne stopnje, da bi bilo potrebno izrekati ukrepe po ZPND.

18.Predlagateljica v pritožbi navaja nove dogodke (v decembru 2023 in januarju 2024), ki pa jih po logiki stvari ni mogoče upoštevati pri presoji, ali je bil utemeljen predlog za podaljšanje z dne 29. 6. 2023.

Sklepno:

19.Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožbi pa nista utemeljeni. Ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 obe pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

20.Ker nobeden od udeležencev v pritožbenem postopku ni uspel, morata sama nositi svoje pritožbene stroške (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Da je "predlagateljica dejansko tista, ki že vseskozi od začetka skupnosti z nasprotnim udeležencem tega provocira, ga izziva na različne načine, zganja histerijo in nervozo, vseskozi blati in žali starša nasprotnega udeleženca in njegove družine, ki se je tudi večkrat fizično spravila nanj in je dejansko ona tista, ki je sistematično izvajala nasilje nad njim ...