Jedro

Zamudna sodba oziroma zamudni sklep temelji na neizpodbitni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih gradi tožbeni zahtevek. Sodišče v takšnem postopku tako ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb, temveč le presoja, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. O nasprotovanju pa ni mogoče govoriti, če dokazi tožbenih zatrjevanj ne potrjujejo, saj se v tožbi navedena dejstva štejejo za priznana in se njihova resničnost ne preverja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani zamudni sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, mora pa tožeči stranki v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa povrniti stroške pritožbenega odgovora v znesku 280,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim zamudnim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in tožencu naložilo, da mora v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje stanje, in sicer tako, da na spodnji polovici parcele št. 1562 k. o. ... na trasi v dolžini 70 m in širine 6 m, kjer sedaj v naravi poteka cesta z brežinami, vrne izkopano zemljo tako, da z zemljo zasuje cesto in brežine, zemljo prebrana in poseje travo ter na zgornjem robu sedanje brežine zasadi 6 borovcev, na parceli št. 1564 k.o. ... pa na trasi 20 m in širine 12 m, kjer sedaj v naravi poteka cesta z brežinami, vrne izkopano zemljo tako, da z zemljo zasuje cesto in brežine ter na tako nasuto in utrjeno zemljo posadi 30 bukev, 30 hrastov ter 30 gabrov. V kolikor toženec navedenih del ne opravi v roku 8 dni, je dejanja upravičen opraviti tožnik sam na stroške toženca (I. točka izreka). Tožencu je nadalje prepovedalo vsa dejanja s katerimi bi v bodoče kakor koli motil posest tožnika na navedenih parcelah, zlasti, a ne izključno, pa z izkopom zemlje in gradnjo ceste na teh parcelah (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se v celoti in po pooblaščencu pravočasno pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Njegove pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju. Primarno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik v pravočasnem odgovoru navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato naj se zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Priglaša stroške pritožbenega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pogoje za izdajo zamudnega sklepa določa prvi odstavek 318. člena ZPP v zvezi s 424. členom ZPP in so: (-) da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor; (-) da ne gre za zahtevek, s katerimi stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); (-) da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; (-) da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

6. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je toženec tožbo s prilogami ter pozivom na odgovor in opozorilom – da bo sodišče v primeru, če v 8. dneh od njene vročitve ne bo odgovoril na tožbo ali če odgovor ne bo obrazložen (424. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 278. člena ZPP), izdalo sklep, s katerim bo tožbenemu zahtevku ugodilo (t. j. zamudni sklep) – prejel 21. 5. 2021. Rok za vložitev odgovora na tožbo se je iztekel 31. 5. 2021. Ker toženec v zakonskem roku 8 dni (drugi odstavek 428. člena ZPP) na tožbo ni odgovoril, je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, saj je ugotovilo, da je bila tožencu tožba pravilno vročena v odgovor, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati in da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz v tožbi navedenih dejstev, ki niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali s splošno znanimi dejstvi (318. člen ZPP).

7. Pritožnik v pritožbi uvodoma izpostavlja, da mu tožba ni bila pravilno vročena v odgovor oziroma mu sploh ni bila vročena. 21. 5. 2021 namreč ni prejel nikakršnega sodnega pisanja, zlasti pa ne tožbe zaradi motenja posesti. Zanjo je izvedel šele 24. 6. 2021, ko mu je bil vročen izpodbijani zamudni sklep. Tako se je z vsebino tožbe seznanil šele 24. 6. 2021, ko je založeno sodno pisanje našla žena A. A. Prav tako ni seznanjen s podpisano vročilnico in je prepričan, da podpis na vročilnici ni njegov. Nadalje poudarja, da bi mu morala biti tožba vročena osebno in da za sprejem sodnih pošiljk ni nikogar pooblastil. Tako ni mogel odgovoriti na tožbo in ni bilo podlage za izdajo zamudne sodbe, zaradi česar meni, da je podana absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako pa je bila zaradi nepravilnega vročanja storjena absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj mu je bila odvzeta možnost, da bi dokazoval, da je tožbeni zahtevek neutemeljen.

8. V zvezi s predmetnim pritožbenim očitkom je pojasniti, da je toženec, poleg pritožbe zoper izpodbijani sklep, 9. 7. 2021, vložil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je utemeljeval z enakimi razlogi glede nepravilne vročitve tožbe in nezmožnosti odgovora na le-to, prav tako pa je v potrditev svojih pritožbenih trditev predlagal izvedbo enakih dokazov (zaslišanje toženca, angažiranje izvedenca grafološke stroke, poizvedba pri B. B. o uslužbencu, ki je 21. 5. 2021 opravljal vročitev, njegovo zaslišanje in zaslišanje priče A. A.) kot v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje oziroma še izvedbo dodatnega dokaza z zaslišanjem sina C. C. Sodišče prve stopnje je v sklepu o tem predlogu z dne 20. 1. 2022 ob opravljeni poizvedbi pri B. B., zaslišanju toženca ter prič A. A. in C. C. ugotovilo (dokaz z angažiranje izvedenca grafološke stroke je kot nepotreben zavrnilo), da sodno pisanje s tožbo in pozivom za odgovor, sicer ni bilo vročeno neposredno tožencu, je pa bila vročitev skladna s tretjim odstavkom 142. člena ZPP v povezavi s 140. členom ZPP, saj je bilo sodno pisanje vročeno toženčevi ženi kot odrasli članici gospodinjstva, ki je tudi podpisala vročilnico, ki je pripeta k listni št. 17 spisa. Tako je zaključilo, da je bilo tožencu pisanje vročeno pravilno in da toženčeva žena, ob upoštevanju prej navedenega določila, posebnega pooblastila za sprejem pisanj ni potrebovala. Nadalje pa je ugotovilo, da toženec ni uspel dokazati, da ob prejemu tožbe ni bil seznanjen vse do 24. 6. 2021, saj se je – glede na njegovo izpoved – z njo seznanil takoj, ko je prispela po pošti in tako ni dokazal, da brez lastne krivde ni mogel pravočasno odgovoriti na tožbo. Glede na smiselno zatrjevane enake razloge glede nepravilne vročitve tožbe in poziva za odgovor na tožbo, je sodišče prve stopnje na isti seji najprej obravnavalo toženčevo pritožbo zoper sklep z dne 22. 1. 2022, s katerim je sodišče prve stopnje njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Sodišče druge stopnje je s sklepom I Cp 140/2022 z dne 5. 5. 2022 v celoti pritrdilo zaključkom sodišča prve stopnje in citirani sklep potrdilo. Tako sodišče druge stopnje predlaganih dokazov, v izogib njihovemu podvajanju in v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (prvi odstavek 11. člena ZPP), ni izvedlo. Na podlagi zgoraj povzetega pa sodišče druge stopnje tudi v predmetni pritožbeni zadevi zaključuje, da so toženčeve navedbe, da mu tožba ni bila vročena pravilno v odgovor oziroma mu sploh ni bila vročena, neutemeljene. Tako je v tem delu zaključiti, da toženec ni uspel izpodbiti pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje, da je mu je bila tožba s prilogami in s pozivom za odgovor na tožbo z ustreznim pravnim poukom na pravne posledice pravilno vročena ter na tožbo v zakonskem 8 dnevnem roku ni odgovoril. 9. Pritožbeni razlogi, da tožnik ni izkazal, da je ravno toženec zakrivil motilno dejanje ter pritožbene navedbe, da tožnik ni izkazal katere vrste in število dreves je toženec uničil, se nanašajo na dejansko stanje. Po drugem odstavku 338. člena ZPP zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To velja tudi, če je v pravdi zaradi motenja posesti izdan zamudni sklep (424. člen ZPP). Kot v pritožbenem odgovoru pravilno navaja tožnik, zamudna sodba oziroma zamudni sklep temelji na neizpodbitni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih gradi tožbeni zahtevek. Sodišče v takšnem postopku tako ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb, temveč le presoja, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. O nasprotovanju pa ni mogoče govoriti, če dokazi tožbenih zatrjevanj ne potrjujejo (vendar jim ne nasprotujejo), saj se ob že obrazloženem v tožbi navedena dejstva štejejo za priznana in se njihova resničnost ne preverja. Da tožbene navedbe nasprotujejo dokazom, pa toženec v tem delu ne zatrjuje.

10. Toženec nadalje navaja, da bi bilo potrebno tožbeni zahtevek zavrniti, saj je bila tožba nesklepčna, ker ni vsebovala vseh identifikacijskih podatkov iz 180.a člena ZPP, sodišče prve stopnje pa bi moralo pred vročanjem tožbe postopati po prvem odstavku 180. člena ZPP. Sklepčnost pomeni, da iz strankinih trditev izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (tretji odstavek 318. člena ZPP) in je po svojem bistvu materialnopravni pojem. Manjko identifikacijskih podatkov (v konkretnem primeru EMŠO) iz 180.a člena ZPP, pa je lahko zgolj vprašanje formalne oziroma procesne pomanjkljivost tožbe (t. i. nepopolnosti). Pri tem že prvi odstavek 180. člena ZPP določa, da pridobi ta podatek (EMŠO) sodišče po uradni dolžnosti iz centralnega registra prebivalstva oziroma davčnega registra, če lahko toženo stranko nedvoumno identificira na podlagi drugih identifikacijskih podatkov, kar je sodišče prve stopnje tudi postorilo. Pritožbene navedbe zato posledično niso utemeljene.

11. Razlogom sodišča prve stopnje o pravočasnosti vložene tožbe pritožba ne nasprotuje. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa povzelo in navedlo dejstva, navedena v tožbi, ki jih je zaradi pravila o afirmativni litiskontestaciji štelo za priznana in ki po pravilno navedenem materialnem pravu (določbe 32., 33. in 34. člena Stvarnopravnega zakonika; v nadaljevanj SPZ), utemeljujejo tožbeni zahtevek iz naslova motenja posesti, pri čemer je obrazložilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, in pojasnilo tudi, da dejstva, navedena v tožbi, niso v nasprotju s predloženimi dokazi niti s splošno znanimi dejstvi.

12. Pritožnik zamudni sklep sodišča prve stopnje izpodbija še iz razlogov, ker je izrek izpodbijanega sklepa nejasen, neizvršljiv in premalo določen. Ob tem navaja, da iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik ne vtožuje kompletnega zasutja in ukinitve ceste, temveč zahteva vrnitev v prejšnje stanje na način, da se sanira prvotno stanje, zato je izrek v delu, ko govori spodnji polovici parcele št. 1562, premalo določen in nasprotuje dejstvom in dokazom. Nadalje navaja, da je izrek pavšalen v delu, kjer se od toženca zahteva, da na zgornjem robu sedanje brežine nasadi 6 borov, saj ni jasno za kateri zgornji rob in katero sedanjo brežino gre. Tudi v delu, ko se terja zasaditev 30 bukev, 30 hrastov 30 gabrov in 6 borovcev, v izreku ni opredeljeno kakšne višine in kvalitete dreves bi moral toženec sploh posaditi, prav tako pa ni jasno na kateri del nasute in utrjene zemlje, glede na velike dolžine in širine, bi moral toženec drevesa nasaditi.

13. Po prepričanju sodišča druge stopnje I. točka izreka izpodbijanega zamudnega sklepa dovolj jasno definira, na katerem delu posamezne parcele in v kakšnem obsegu je potrebno vzpostaviti prejšnje stanje, zato je takšen izrek dovolj določen in natančen, da ga je možno realizirati. V delu izreka, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega stanja na spodnji polovici parcele št. 1562 k.o. ..., je tako jasno opredeljena dolžina in širina trase ter definirano, da je to potrebno storiti na območju, kjer v naravi po tej parceli trenutno poteka cesta z brežinami. Jasno je navedeno tudi koliko in kje je potrebno v tem delu zasadi drevesa (6 borovcev), prav tako pa je splošno znano kaj pomeni zgornji rob brežine. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da tožnik ne vtožuje kompletnega zasutja in ukinitvijo ceste, pa pritožba že sama povzema, da tožnik terja vzpostavitev prejšnjega stanja, tudi sicer pa iz tega dela izreka izhaja, da mora toženec zgolj vrniti izkopano zemljo, zato očitano nasprotje med izrekom in dejstvi v tožbi ni podano, prav tako pa tudi ne nasprotje z dokazi. Tudi iz dela I. točke izreka izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na parcelo 1564 k.o. ..., je opredeljena dolžina in širina trase kamor je potrebno vrniti izkopano zemljo, pri tem pa sodišče druge stopnje v celoti soglaša s tožnikovim razlogovanjem v odgovoru na pritožbo, da za posamezno drevo od skupno 90 dreves ni mogoče bolj natančno definirati točno mesto, kamor ga je potrebno posaditi. Tako je izrek izpodbijanega sklepa tudi v delu, ko se terja vzpostavitev prejšnjega stanja tako, da se posadijo predmetna drevesa tam, kjer sedaj poteka na novo ustvarjena cesta, povsem dovolj določen in izvršljiv. Bistvo je torej, da mora toženec v čim večji meri vpostaviti stanje, kot je bilo pred motilnim dejanjem. Ker v izreku ni opredeljena velikost in kakovost navedenih dreves, pa je zaključiti, da je izbiro o tem, tožnik prepustil tožencu. Glede pritožbenega očitka, da odločitev sodišča prve stopnje v delu izreka ki določa – da v kolikor toženec teh del ne bo opravil sam v roku 8 dni, je ta dejanja upravičen opraviti tožnik na stroške toženca – ni obrazložen in da ni pojasnjena pravna podlaga predmetne odločitve, pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje takšno odločitev obrazložilo v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, prav tako pa je pravilno navedlo pravno podlago, ki je v 34. členu SPZ.

14. Nadalje še sodišče druge stopnje pojasnjuje, da so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da je izrek izpodbijanega sklepa nepravilen in pavšalen v II. točki izreka, ker se tožencu nedoločno in preširoko prepoveduje opravljati dejanja, ki bi lahko motila posest tožnika in da je ta del v nasprotju z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je odločitev v II. točki izreka (t. i. prepovedni del zahtevka), pojasnilo v 9. točki obrazložitve zamudnega sklepa in ob tem navedlo pravilno materialnopravno podlago (34. člen SPZ). Glede na ugotovljeno motenje na tožnikovih parcelah, pa je pravilno zaključilo, da je tudi ta del tožbenega zahtevka utemeljen. Prepoved motenja posesti v konkretnem primeru ni preširoka, saj se tožencu glede na izvršeno motilno dejanje, prepoveduje motenje tožnika v posesti navedenih parcel, še zlasti torej na enak način, kot je izvršil motilna dejanja, kar je povsem običajen zahtevek v tovrstnih sporih.

15. Glede na vse pojasnjeno, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo izpolnjenost vseh potrebnih že navedenih zakonskih pogojev za izdajo zamudnega sklepa. Ob obrazloženem so tako neutemeljeni tudi uvodoma podana pritožbena očitka o absolutnih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno.

16. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa pri preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 424. členom ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

17. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). Tožnik se je v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelil do pritožbenih navedb, zato mu mora toženec povrniti njegove stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP). Ob upoštevanju priloženega stroškovnika in veljavne Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), je sodišče druge stopnje tožniku za vlogo z dne 9. 9. 2021 priznalo strošek nagrade za sestavo pritožbenega odgovora (tar. št. 21/1 OT) v obsegu 375 odv. točk, k navedenemu znesku je dodalo materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT v obsegu 7,5 odv. točk (t. i. v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 odv. točk) in oboje povečalo za 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR, znašajo tožnikovi stroški pritožbenega postopka 280,00 EUR, ki mu jih je toženec dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.