27. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. pri Ž. na seji senata 9. marca 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča št. U 2732/2006 z dne 1. 12. 2006 v zvezi s sklepom Občinskega sveta Občine Krško št. 041-9/2006-O9 z dne 9. 11. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica je na volitvah 22. 10. 2006 kandidirala za članico Občinskega sveta Občine Krško na listi SDS, vendar ni bila izvoljena. Občinski svet je na prvi seji 9. 11. 2006 z izpodbijanim sklepom zavrnil njeno pritožbo glede razdelitve mandatov v Občinskem svetu Občine Krško v 4. volilni enoti kot neutemeljeno. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče pritožbo pritožnice zoper navedeno odločitev zavrnilo.

2.Zoper odločitev Upravnega sodišča vlaga pritožnica ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev volilne pravice iz 43. člena Ustave, pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave ter 2. člena Ustave. Navaja, da po odločitvi volilne komisije na volitvah za Občinski svet Občine Krško ni dosegla zadostnega števila glasov, da bi bila na podlagi preferenčnih glasov izvoljena. Vendar pa naj bi po pregledu glasovnic in po opravljenih poizvedbah glede članov volilnih odborov ugotovila, da naj bi lista SDS, na kateri je kandidirala, pravzaprav dosegla dovolj visoko število preferenčnih glasov (25 % prag), zaradi česar bi morali biti kandidati v Občinski svet izvoljeni na podlagi preferenčnih glasov in ne po vrstnem redu na listi. To pa bi pomenilo njeno izvolitev. Navaja, da je svoje nestrinjanje z rezultati že naslednji dan po volitvah posredovala predsednici Občinske volilne komisije (v nadaljevanju OVK), kasneje pa tudi v obliki pisne pritožbe na podlagi 100. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju ZLV). V ustavni pritožbi podrobno opisuje potek dogodkov in nepravilnosti, ki naj bi se dogajale pri delu volilnih odborov. Meni, da je Občinski svet neutemeljeno preoblikoval njeno pritožbo na podlagi 100. člena ZLV v ugovor po 98. členu ZLV in s tem umetno povzročil njeno domnevno zamudo predpisanih rokov. Ne strinja se z razlago Upravnega sodišča, po kateri bi morala podati pisni ugovor zato, ker ZLV določa, da se ugovor oziroma pritožba "vloži". Tako restriktivna razlaga se ji zdi nesprejemljiva. Meni, da bi sodišče moralo upoštevati njeno ustno podano nestrinjanje oziroma smiselno ugovor in vzeti njene navedbe v vsebinsko obravnavo, še posebej glede na to, da je svoje trditve podkrepila z dokazi. Meni tudi, da ji ni mogoče očitati prepoznega ravnanja, saj je ukrepala takoj, ko je za kršitve izvedela, prej pa naj bi ji relevantne podatke prikrivali. Ker naj bi ji bila z ravnanjem vseh vpletenih nedvomno kršene volilna pravica iz 43. člena Ustave, pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in 2. člen Ustave, po katerem je Slovenija pravna država, predlaga Ustavnemu sodišču, naj izpodbijani odločbi razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje Občinskemu svetu oziroma OVK.

B.

3.Ustavno sodišče v skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le, ali so bile z izpodbijano odločitvijo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Določba 2. člena Ustave neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države). Zato se za utemeljevanje ustavne pritožbe pritožnica nanjo ne more uspešno sklicevati. Pritožnica zatrjuje tudi kršitev 43. člena Ustave (v obravnavanem primeru bi lahko šlo za kršitev pasivne volilne pravice iz drugega odstavka 43. člena Ustave) in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, vendar pritožničine navedbe niso utemeljene.

4.Iz izpodbijanega sklepa Občinskega sveta izhaja, da je pritožnica 8. 11. 2006 na Občinski svet Občine Krško vložila pritožbo glede razdelitve mandatov v Občinskem svetu Občine Krško v 4. volilni enoti. V obrazložitvi sklepa, s katerim je pritožbo zavrnil, je Občinski svet ugotovil, da je pritožnica pritožbo sicer naslovila kot pritožbo zoper odločitev OVK, vendar po vsebini ni šlo za pritožbo po 100. členu ZLV, saj je pritožnica v njej smiselno ugovarjala delu volilnih odborov, ugovor v zvezi s tem pa lahko v skladu z 98. členom ZLS vloži najpozneje naslednji dan po glasovanju. Navedel je, da je pritožnica 23. 10. 2006, to je dan po volitvah, sicer govorila s predsednico OVK glede dela volilnega odbora na volišču v Drnovem, vendar pri OVK ni nikoli podala pisnega ugovora. Pritožnica je šele 6. in 7. 11. 2006 prišla na Občino Krško in zahtevala pregled glasovnic, takrat pa bi bil tudi pisni ugovor že prepozen. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.

5.Upravno sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da iz sklepa Občinskega sveta izhaja, da pritožnica ni podala pisnega ugovora proti delu volilnega odbora pri OVK, da je Občinski svet odločil na podlagi podatka, da je pisno pritožbo glede razdelitve mandatov v Občinskem svetu Občine Krško v 4. volilni enoti vložila šele 8. 11. 2006, in da tem ugotovitvam pritožnica v pritožbi ni ugovarjala. Strinjalo se je s stališčem Občinskega sveta, da bi morala ugovore glede napak pri delu volilnih odborov pisno uveljavljati naslednji dan po volitvah. V zvezi z navedbami pritožnice, da je o nepravilnostih govorila s predsednico OVK, da si je ogledala zapisnike in preštela glasovnice, je Upravno sodišče navedlo, da v postopku varstva volilne pravice ni mogoče smiselno uporabljati določb Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – v nadaljevanju ZUP), zato ustnih pripomb in zatrjevanega pregleda zapisnikov ni mogoče šteti za nepopolno vlogo v smislu 67. člena ZUP. Ker določbe ZLV izrecno določajo, da se ugovor oziroma pritožba "vloži", po presoji sodišča to pomeni, da gre za pisni ugovor oziroma pritožbo in da ustno podane vloge v volilnih postopkih ne morejo imeti pravnih učinkov. Ker pritožnica ni zatrjevala, da je vložila ugovor po prvem odstavku 98. člena ZLV, bi moral Občinski svet njeno pritožbo z dne 8. 11. 2006 zavreči, ne pa zavrniti, vendar po presoji sodišča zavrnitev ni vplivala na nobeno pritožničino pravico.

6.Po določbi prvega odstavka 98. člena ZLV ima vsak kandidat, predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov in vsak volivec zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji. Ugovor se lahko vloži najpozneje naslednji dan po dnevu glasovanja (drugi odstavek 98. člena ZLV). Če občinska volilna komisija ugotovi takšne nepravilnosti pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, razveljavi glasovanje na volišču ter odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno (prvi odstavek 99. člena ZLV). Če občinska volilna komisija ugotovi takšne nepravilnosti pri delu volilne komisije volilne enote, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, sama ugotovi izid volitev v volilni enoti (drugi odstavek 99. člena ZLV). Zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, ima vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet. Pritožbo lahko vloži do začetka prve seje občinskega sveta (prvi odstavek 100. člena ZLV).

7.Glede na navedene določbe ZLV ni sporno, da bi morala pritožnica v obravnavanem primeru nepravilnosti pri delu volilnih odborov uveljavljati z ugovorom pri OVK. Pritožnica nasprotuje razlagi Upravnega sodišča, po kateri bi morala podati pisni ugovor, ker ZLV določa, da se ugovor oziroma pritožba "vloži", in po kateri ustno podane vloge v volilnih postopkih ne morejo imeti pravnih učinkov. Pritožnica napačno razume izpodbijano stališče. Navedeno stališče namreč ne pomeni, da ugovora ni mogoče podati ustno na zapisnik, temveč da ga ni mogoče vložiti ustno na način, kot ga zagovarja pritožnica, to je zgolj v razgovoru s predsednico OVK oziroma s pregledom zapisnikov in štetjem glasovnic, četudi se pri tem ugotovi napake pri štetju preferenčnih glasov. V sami naravi pravnih sredstev je, da morajo biti dana pisno, to je v pisni obliki ali pa ustno na zapisnik. Zato s tem, ko pritožničinih ustnih pripomb na delo volilnih odborov pristojni organi niso obravnavali kot ustrezno vloženega ugovora po 98. členu ZLV, pritožnici nista bili kršeni pravici iz 25. in drugega odstavka 43. člena Ustave. V obravnavani zadevi bi bili pritožnici z zavrnitvijo pritožbe pasivna volilna pravica in pravica do pravnega sredstva kršeni le v primeru, če bi pritožnica izkazala, da je hotela dati svoje pripombe (kot ugovor) na zapisnik, pa ji ni bilo ugodeno. Tega pa pritožnica v pritožbi na Upravno sodišče ne zatrjuje. Glede na navedeno je treba ugotoviti, da so očitki pritožnice o kršitvi 25. člena in drugega odstavka 43. člena Ustave neutemeljeni.

8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan