Jedro

Sodna taksa za sklep o stroških se odmeri od polovice vrednosti spornega predmeta, to je od polovice vrednosti priznanih stroškov. Taksa se za vsako odločbo ugotavlja in izračunava na novo, v primeru, da je bila za prvo odločbo, ki je bila razveljavljena, že plačana, pa se to upošteva. V konkretnem primeru taksa za prvo (razveljavljeno) odločbo ni bila plačana, torej je prvostopenjsko sodišče povsem pravilno odločilo o obstoju taksne obveznosti tožeče stranke.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se zato sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se sodna taksa za sklep o stroških opr.št. P 274/96 z dne 24.3.1999 odmeri na znesek 4.500,00 SIT. O b r a z l o ž i t e v Prvostopenjsko sodišče je na zahtevo tožeče stranke izdalo sklep o odmeri sodne takse za sklep o stroških, ki je bil izdan dne 24.3.1999 in sicer je takso odmerilo na znesek 17.670,00 SIT. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu. Zatrjuje, da je taksa za odločitev o stroških postopka obsežena že v taksi za sodbo. Ali je bila ta taksa dejansko plačana ali ne, na nastanek taksne obveznosti za sklep po mnenju pritožbe ne vpliva. Tožnik posebne takse za odločitev o stroških postopka ni dolžan plačati, ker je bil ta sklep izdan zato, ker je bila prvotna odločitev o stroških zgrešena. Pa tudi sicer je taksa napačno odmerjena zaradi napačne vrednosti, ki jo je sodišče upoštevalo pri izračunu takse. Taksa za odločbo o stroških se odmerja namreč od zneska stroškov in še to le polovica. Pritožba je delno utemeljena. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso za sklep o stroških je pravilno. 33. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) sicer res določa, da v primeru, če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, se taksa, plačana za prvo odločbo, všteje v takso za novo odločbo; če je taksa, ki naj se všteje, večja od takse za novo odločbo, pa se presežek ne vrne. Vendar pa v konkretnem primeru taksa za prvo odločbo ni bila plačana in zato tudi ni kaj vštevati. Taksa se torej za vsako odločbo ugotavlja in izračunava na novo, v primeru, da je bila za prvo odločbo, ki je bila razveljavljena, že plačana, pa se to upošteva. Ker v konkretnem primeru taksa za prvo (razveljavljeno) odločbo ni bila plačana, je torej prvostopenjsko sodišče povsem pravilno odločilo o obstoju taksne obveznosti tožeče stranke. Utemeljeno pa tožeča stranka opozarja, da je sodno takso za sklep sodišče prve stopnje odmerilo v napačni višini. Po 3. odst. 2. tarifne številke ZST se za sklep o stroških postopka plača polovica takse iz 1. odst. te tarifne številke, to pomeni ne od celotne, temveč od polovične "vrednosti spornega predmeta". Ker pa je prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 24.3.1999 odločilo le o stroških postopka (ki jih je odmerilo na 43.598,00 SIT) so ti stroški tista vrednost, ki je odločilna za odmero sodne takse (prim. 6. odst. 25. čl. ZST). V konkretnem primeru torej sodna taksa za sklep z dne 24.3.1999 znaša po 1. odst. 1. tarifne številke v zvezi s 3. odst. 2. tarifne številke 300 točk oziroma 4.500,00 SIT. Pritožbeno sodišče je zato sklep sodišča prve stopnje ustrezno spremenilo (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku).

Obrazložitev

Pritožbi se delno ugodi in se zato sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se sodna taksa za sklep o stroških opr.št. P 274/96 z dne 24.3.1999 odmeri na znesek 4.500,00 SIT. O b r a z l o ž i t e v Prvostopenjsko sodišče je na zahtevo tožeče stranke izdalo sklep o odmeri sodne takse za sklep o stroških, ki je bil izdan dne 24.3.1999 in sicer je takso odmerilo na znesek 17.670,00 SIT. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu. Zatrjuje, da je taksa za odločitev o stroških postopka obsežena že v taksi za sodbo. Ali je bila ta taksa dejansko plačana ali ne, na nastanek taksne obveznosti za sklep po mnenju pritožbe ne vpliva. Tožnik posebne takse za odločitev o stroških postopka ni dolžan plačati, ker je bil ta sklep izdan zato, ker je bila prvotna odločitev o stroških zgrešena. Pa tudi sicer je taksa napačno odmerjena zaradi napačne vrednosti, ki jo je sodišče upoštevalo pri izračunu takse. Taksa za odločbo o stroških se odmerja namreč od zneska stroškov in še to le polovica. Pritožba je delno utemeljena. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso za sklep o stroških je pravilno. 33. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) sicer res določa, da v primeru, če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, se taksa, plačana za prvo odločbo, všteje v takso za novo odločbo; če je taksa, ki naj se všteje, večja od takse za novo odločbo, pa se presežek ne vrne. Vendar pa v konkretnem primeru taksa za prvo odločbo ni bila plačana in zato tudi ni kaj vštevati. Taksa se torej za vsako odločbo ugotavlja in izračunava na novo, v primeru, da je bila za prvo odločbo, ki je bila razveljavljena, že plačana, pa se to upošteva. Ker v konkretnem primeru taksa za prvo (razveljavljeno) odločbo ni bila plačana, je torej prvostopenjsko sodišče povsem pravilno odločilo o obstoju taksne obveznosti tožeče stranke. Utemeljeno pa tožeča stranka opozarja, da je sodno takso za sklep sodišče prve stopnje odmerilo v napačni višini. Po 3. odst. 2. tarifne številke ZST se za sklep o stroških postopka plača polovica takse iz 1. odst. te tarifne številke, to pomeni ne od celotne, temveč od polovične "vrednosti spornega predmeta". Ker pa je prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 24.3.1999 odločilo le o stroških postopka (ki jih je odmerilo na 43.598,00 SIT) so ti stroški tista vrednost, ki je odločilna za odmero sodne takse (prim. 6. odst. 25. čl. ZST). V konkretnem primeru torej sodna taksa za sklep z dne 24.3.1999 znaša po 1. odst. 1. tarifne številke v zvezi s 3. odst. 2. tarifne številke 300 točk oziroma 4.500,00 SIT. Pritožbeno sodišče je zato sklep sodišča prve stopnje ustrezno spremenilo (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku).