Jedro

Tožnik svoje obveznosti po izvršilnem naslovu ni prostovoljno izpolnil. Zato je prvostopni organ utemeljeno izdal izpodbijani sklep. Način izvršbe je določil v skladu z 298. členom ZUP, po katerem se zavezanca, ki dolžan kaj storiti, prisili k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo. V skladu s tem določilom, organ, ki opravlja izvršbo, zavezancu najprej zagrozi, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim prvostopnim sklepom je prvostopni organ po ugotovitvi, da je odločba, ki predstavlja izvršilni naslov št. 0613-1641/2012/12 z dne 19. 5. 2014 postala pravnomočna, dokončna in izvršljiva dne 12. 11. 2015, odločil, da bo, če tožnik v 60 dneh po vročitvi tega sklepa ne bo izvršil obravnavne inšpekcijske odločbe in poskrbel, da bo iz parcele št. 2657/3 k.o. … odpeljan material, iz katerega je postavljena lesena koča z nadstreškom, lesenim podestom ob leseni koči, ograja in material zložen v okolici obravnavne koče, kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v višini 500,00 €.

2. Tožnik se je zoper takšen sklep pritožil, ministrstvo pa je kot drugostopni organ njegovo pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve navedenih aktov izhaja, da je izpodbijani sklep izdan na podlagi določb 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), glede na to, da je odločba, ki predstavlja v obravnavni zadevi izvršilni naslov pravnomočna, tožnik pa svoje obveznosti ni izpolnil. 3. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je že v pritožbi pojasnil, da obveznosti naložene z izvršilnim naslovom ne more izpolniti, saj materiala ne more odstraniti, ker nima dostopa do parcele. Razen tega meni, da je odločitev preuranjena, saj je v teku postopek za legalizacijo objekta. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in priglaša stroške tega upravnega spora.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, ki so v njej navedeni in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V tem upravnem sporu odloča sodišče o tožbi tožnika zoper sklep gozdarske inšpekcije, ki je bil izdan v postopku upravne izvršbe zaradi izvršitve upravne odločbe št. 0613-1641/2012/12 z dne 19. 5. 2014, pravnomočne in izvršljive dne 12. 11. 2015, s katero je bilo tožniku naloženo, da v danem roku iz parc. št. 2657/3 k.o. … odpelje zgoraj navedeni material. 7. Sklep o izvršbi izda pristojni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca. S tem sklepom ugotovi, da je odločba, ki se izvršuje, izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe (prvi odstavek 290. člena ZUP). Ker tožnik svoje obveznosti po izvršilnem naslovu ni prostovoljno izpolnil, je prvostopni organ utemeljeno izdal izpodbijani sklep. Način izvršbe je določil v skladu z 298. členom ZUP, po katerem se zavezanca, ki dolžan kaj storiti, prisili k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo. V skladu s tem določilom, organ, ki opravlja izvršbo, zavezancu najprej zagrozi, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku.

8. Po presoji sodišča so bila navedena zakonska določila v zadevi pravilno uporabljena. Ker tožnik svoje z izvršilnim naslovom naložene obveznosti ni prostovoljno izpolnil, je pristojni organ pravilno izdal sklep o izvršbi, ta pa se opravi s prisilitvijo, to je z denarno kaznijo, kot to določa 298. člen ZUP.

9. Tožnik tudi s tožbenimi navedbami ne more biti uspešen. Zoper sklep je v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje (prvi odstavek 292. člena ZUP). Tožnik je v pritožbi in tudi v tožbi navajal, da obveznosti ne more izpolniti, ker nima dostopa do predmetne nepremičnine. Sodišče ugotavlja, da gre le za pavšalno, nekonkretizirano in z dokazi nepodprto trditev, zato je bila odločitev organa druge stopnje, ki je tožnikovo pritožbo zavrnil pravilna.

10. Glede tožbenih navedb, ki se nanašajo na napovedano legalizacijo, pa sodišče ugotavlja, da se s tem izpodbija izvršilni naslov, kar pa v postopku upravne izvršbe ni več mogoče. 11. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

12. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je o stroških v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.