Uporaba predpisov o stroških pri seznanitvi z zdravstveno dokumentacijo

Datum

14.11.2025

Številka

07120-1/2025/501

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki

pri Informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju IP) smo dne 2. 11. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, kateri predpis se uporablja za zaračunavanje kopij zdravstvene dokumentacije, kadar pacient skladno z 41. in 42. členom ZPacP zahteva kopijo zdravstvene dokumentacije, saj trenutno na tem področju ni veljavnega pravilnika, ki naj bi stroške urejal.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1, v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) in/ali 5. točke prvega odstavka 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

ZPacP v 41. členu določa, da se materialni stroški zaračunavajo v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Upoštevajoč 17. člen ZVOP-2 to pomeni, da morajo izvajalci zdravstvenih storitev izvrševanje te pravice omogočati brezplačno, razen v primeru, ko bi bila zahteva posameznika očitno neutemeljena ali pretirana ter ko bi posameznik zahteval dodatne kopije svojih podatkov. Drugih predpisov glede zaračunavanja pravice do seznanitev z zdravstveno dokumentacijo ni.

Drugače bi lahko veljalo pri pravici do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo umrlih, ker 42. člen ZPacP ne določa zaračunavanja stroškov v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov, in ker ne gre za klasično pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Na tem področju mora biti v skladu s petim odstavkom 17. člena ZVOP-2 sprejet pravilnik, ki pa ga v tem trenutku še ni.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka IP ne more presojati zakonitosti konkretnih obdelav podatkov. V okviru neobvezujočega mnenja vam lahko posreduje zgolj splošna pojasnila v zvezi z vašimi vprašanji.

Na podobno vprašanje je IP že odgovoril v mnenju št. 07121-1/2023/1227 z dne 28. 9. 2023, zato vas glede podrobnosti napotujemo nanj, v nadaljevanju pa pojasnjujemo nekaj ključnih točk odgovora.

Specifičnega vprašanja zaračunavanja stroškov zdravstvene dokumentacije Splošna uredba ne ureja, zaradi česar je nujna subsidiarna uporaba določb ZVOP-2 ter smiselna uporaba ustreznih določb Splošne uredbe. Peti odstavek 12. člena Splošne uredbe, ki ureja način izvajanja pravic po Splošni uredbi, in ki se torej smiselno uporablja tudi pri odločanju o pravici do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, določa, da se informacije, zagotovljene na podlagi 13. in 14. člena, ter vsa sporočila in ukrepi, sprejeti na podlagi 15. – 22. člena in 34. člena Splošne uredbe, zagotovi brezplačno. Pri tem veljata le dve izjemi, ki upravljavcu omogočata, da zaračuna določeno razumno pristojbino: kadar je zahteva posameznika očitno neutemeljena ali pretirana ter kadar posameznik zahteva dodatne kopije svojih podatkov. Podoben pristop uvaja tudi ZVOP-2, ki v prvem odstavku 17. člena med drugim določa, da se vse informacije v povezavi z uveljavljanjem pravice dostopa do osebnih podatkov zagotavljajo brezplačno. V sklop te pravice pa sodi tudi pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo po 41. členu Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP).

ZPacP v 41. členu določa, da se materialni stroški zaračunavajo v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Upoštevajoč 17. člen ZVOP-2 to pomeni, da morajo izvajalci zdravstvenih storitev izvrševanje te pravice omogočati brezplačno, razen v primeru zgoraj navedenih izjem. Drugače bi lahko veljalo pri pravici do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo umrlih, ker 42. člen ZPacP ne določa zaračunavanja stroškov v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov, in ker ne gre za klasično pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Na tem področju mora biti v skladu s petim odstavkom 17. člena ZVOP-2 sprejet pravilnik, ki pa ga pristojni minister še ni sprejel.

V upanju, da smo odgovorili na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka