Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Med pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje je tudi ustrezno zdravstveno zavarovanje, ki krije vsaj nujne zdravstvene storitve na območju RS. To pomeni, da je pogoj za izdajo dovoljenja za prebivanje tudi urejeno zavarovanje na območju RS. Če pristojni organ naknadno ugotovi, da tujec ne izpolnjuje več pogojev za izdajo dovoljenja za prebivanje, dovoljenje za začasno prebivanje razveljavi.
I.Tožba se zavrne.
II.Tožnik sam trpi svoje stroške postopka.
Glede poteka upravnega postopka
1.Z izpodbijano odločbo je toženka razveljavila tožnikovo enotno dovoljenje za prebivanje in delo v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju enotno dovoljenje), veljavno od 22. 5. 2020 do 9. 3. 2022 (I. točka izreka) in mu naložila, da mora v desetih dneh od pravnomočnosti odločbe prostovoljno zapustiti državo (II. točka izreka), ter ugotovila, da stroški postopka niso bili zaznamovani (III. točka izreka).
2.Iz obrazložitve je razvidno, da je bilo tožniku izdano enotno dovoljenje z veljavnostjo do 9. 3. 2022, vendar je toženka po uradni dolžnosti uvedla postopek njegove razveljavitve. Toženka je ugotovila, da je bil tožnik zdravstveno zavarovan v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS) le do 29. 6. 2020. Med postopkom je Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) na podlagi Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (v nadaljevanju ZZSDT) tudi umaknil soglasje za izdajo enotnega dovoljenja, o čemer je bil tožnik seznanjen 19. 12. 2020. Toženka je pred izdajo odločbe 16. 3. 2021 ponovno preverila podatke, vendar je bilo iz evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) razvidno, da stanje ni spremenjeno, tujec ni zdravstveno zavarovan in da je ZRSZ umaknil soglasje.
3.Z dejstvi v postopku razveljavitve enotnega dovoljenja je toženka z dopisom z dne 13. 1. 2021 seznanila tožnika v skladu z 9., 138. in 146. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), vendar tožnik ni podal izjave. Ob sklicevanju na tretji odstavek 33. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) ter 1. alinejo prvega odstavka 56. člena ZTuj-2 je toženka ugotovila, da so nastopili razlogi za razveljavitev enotnega dovoljenja, saj tožnik ni zdravstveno zavarovan in v RS nima urejenega zdravstvenega zavarovanja in da zaradi umika soglasja ZRSZ tožnik nima veljavnega soglasja za zaposlitev v RS.
Bistvene navedbe strank v upravnem sporu
4.Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo, v kateri zatrjuje, da dopisa toženke (vročenega sicer s fikcijo) in ZRSZ ni prejel. Navaja, da sicer drži, da 29. 6. 2020 ni imel prijavljenega obveznega zavarovanja, saj delodajalec zaradi koronavirusa SARS CoV-2 ni posloval, vendar pa je tožnik 13. 1. 2021 sklenil z družbo C., d.o.o. pogodbo o zaposlitvi za določen čas, in sicer do 31. 1. 2022. Tožnik je torej v času, ko mu je bil dopis toženke vročen s fikcijo, že razpolagal s pogodbo o zaposlitvi ter s tem tudi izpolnjeval pogoje za vključitev v obvezna zdravstvena zavarovanja, tudi na dan, ko je bila izdana izpodbijana odločba. Glede na navedeno je bila izpodbijana odločba izdana preuranjeno, saj je tožnik z dnem 31. 1. 2021 izpolnjeval pogoje za izdajo enotnega dovoljenja ter za prijavo v obvezna zavarovanja. Tožnik izpostavlja še osmi odstavek 38. člena ZTuj-2. Tožnik predlaga "razveljavitev" izpodbijane odločbe (sodišče šteje, da tožnik smiselno predlaga odpravo navedene odločbe, skladno s 1. alinejo prvega odstavka 33. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) oz. podredno, da se po odpravi zadeva vrne v ponovno odločanje toženki. Priglaša tudi stroške postopka.
5.Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je v postopku nesporno ugotovljeno, da tožnik ni bil zdravstveno zavarovan in v RS ni imel urejenega zdravstvenega zavarovanja in da mu je organ, ki je po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, pristojen za podajo soglasja k izdaji enotnega dovoljenja, umaknil soglasje k izdaji enotnega dovoljenja. Zaradi tega niso bili več izpolnjeni pogoji iz 33. člena v povezavi z 37. členom ZTuj-2, po katerem se tujcu, ki želi prebivati v RS iz razloga zaposlitve ali dela, izda dovoljenje za začasno prebivanje. Glede v tožbi izpostavljenega osmega odstavka 38. člena ZTuj-2 toženka pripominja, da ta člen določa dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja dela na področju raziskav, višjega in visokega šolstva, kar ni v nobeni povezavi z predmetno zadevo, zaradi česar se do teh navedb ni opredelila. Predlaga, da se tožbeni zahtevek zavrne.
O odločanju brez oprave glavne obravnave v zadevi
6.Sodišče je v zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, saj sta obe stranki izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom ZUS-1, kar je v zvezi tudi s 5. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi listin strank (5. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).
K I. točki izreka
7.Tožba ni utemeljena.
8.Predmet spora je razveljavitev enotnega dovoljenja na podlagi prve in tretje alineje prvega odstavka 56. člena ZTuj-2, v skladu s prvo alinejo navedenega določila se dovoljenje za začasno prebivanje razveljavi, če se naknadno ugotovi, da tujec ne izpolnjuje več pogojev za izdajo dovoljenja za prebivanje ali da obstajajo drugi razlogi za razveljavitev izdaje dovoljenja v skladu s tem zakonom, v 3. alineji pa določa, da se razveljavi, če organ, ki je po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, pristojen za podajo soglasja k izdaji enotnega dovoljenja, umakne soglasje k izdaji enotnega dovoljenja.
9.Po presoji sodišča je toženka pravilno ugotovila, da so podani pogoji za razveljavitev tožnikovega enotnega dovoljenja. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:
10.Enotno dovoljenje je dovoljenje, ki tujcu omogoča, da vstopi, prebiva in dela v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 37. člena ZTuj-2). Za izdajo dovoljenja morajo biti izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, med katerimi je soglasje, ki ga pristojni organ izda po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (drugi odstavek 37. člena ZTuj-2 ), tj. po ZZSDT. Če soglasje k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja ni podano zaradi neizpolnjevanja pogojev po ZZSDT, se prošnja za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja zavrne (četrti odstavek 37.a člena ZTuj-2). Če pristojni organ naknadno ugotovi, da tujec ne izpolnjuje več pogojev za izdajo dovoljenja za prebivanje, dovoljenje za začasno prebivanje razveljavi (1. alineja prvega odstavka 56. člena ZTuj-2). Enako ravna tudi, kadar organ, ki je po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, pristojen za podajo soglasja k izdaji enotnega dovoljenja, umakne soglasje k izdaji enotnega dovoljenja (3. alineja prvega odstavka 56. člena ZTuj-2).
Glasi se: "Tujcu, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, se lahko izda enotno dovoljenje za prebivanje in delo, če izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 33. člena tega zakona, če pristojni organ po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, poda soglasje k izdaji enotnega dovoljenja in ne obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja iz 1. - 7., 9. - 11. ali 12. alineje prvega odstavka 55. člena tega zakona. Če tujec po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, za zaposlitev ali delo ne potrebuje soglasja k izdaji enotnega dovoljenja, soglasje ni pogoj za izdajo enotnega dovoljenja."