Jedro

Okoliščina, da je bil zemljiškoknjižni predlog vložen po smrti zemljiškoknjižnega lastnika, predstavlja bistveno oviro za vpis. S trenutkom prodajalčeve smrti so namreč postali lastniki nepremičnin, glede katerih se predlaga vpis, njegovi dediči. Pokojni prodajalec, ki je sklenil predloženo zasebno listino, ni mogel biti več udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, za predlagani vpis pa so obstajale ovire iz prvega odstavka 150. člena ZZK-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice.

II. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica ugodila ugovorom dedičev P.J. zoper sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 05. 12. 2007, s katerim je bila dovoljena predznamba lastninske pravice pri parc. št. 684 in 685 k.o. D. v korist predlagatelja. Sklep je spremenila in odločila, da se predlagateljev predlog za predznambo lastninske pravice zavrne. Ugotovila je, da za predznambo niso izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ker podpis lastnika nepremičnin na predloženi pogodbi ni overjen, pogodba pa tudi ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj. Pritožbenih razlogov ne konkretizira. Smiselno očita napačno uporabo materialnega prava (2. točka 49. člena ZZK-1) in procesne kršitve – odločanje mimo zahtevkov pritožnikov. Navaja, da je bil vpis predznambe zahtevan na podlagi kupoprodajne pogodbe, ki je zasebna listina v smislu drugega odstavka 36. člena ZZK-1, za katero ni potrebna notarska overitev podpisa lastnika. Nasprotni udeleženci sklepa zemljiškoknjižne referentke tudi niso izpodbijali iz razlogov, ki jih je ugotovilo sodišče, zato je slednje pri odločanju preseglo svoja pooblastila. Predlaga razveljavitev sklepa in potrditev sklepa zemljiškoknjižne referentke.

3. Na vročeno pritožbo sta odgovorila M.G. in F.G., ki se strinjata s pritožbo. Ostali nasprotni udeleženci odgovora na pritožbo niso podali.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predznamba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči (prvi odstavek 48. člena ZZK-1). V poštev pride zlasti v primerih, ko oseba, ki predlaga predznambo, še nima za vpis v zemljiško knjigo primerne listine, ki bi sicer bila podlaga za nepogojni vpis knjižne pravice. To so zlasti primeri, ko zasebna listina ne vsebuje intabulacijske klavzule, kot v obravnavanem primeru, ali ko podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu še ni overjen (prvi odstavek 49. člena ZZK-1). Pritožbi je treba pritrditi, da bi bilo v obravnavanem primeru, ko zasebna listina ni imela zemljiškoknjižnega dovolila, skladno z 2. točko 49. člena ZZK mogoče dovoliti predlagani vpis in je drugačno naziranje prvega sodišča zmotno. Ne glede na to pa je njegova odločitev o zavrnitvi zemljiškoknjižnega predloga pravilna iz drugih materialnopravnih predlogov.

6. Poleg temeljnega pogoja, da obstoji za potrebe predznambe zasebna listina, katere edina hiba je, da ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila ali da na zemljiškoknjižnem dovolilu ni overjen podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali ukinja, morajo biti izpolnjeni tudi vsi drugi splošni pogoji za dovolitev vpisa. V zemljiškoknjižnem postopku namreč velja strogo načelo formalnosti. O pogojih za vpis se ne odloča zgolj na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, marveč tudi na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Pogoje za dovolitev vpisa določa 148. člen ZZK-1. Eden od njih je tudi ta, da mora biti vpis v zemljiško knjigo glede na zemljiškoknjižno stanje mogoč. Po 150. členu ZZK-1 je vpis dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana ali se hkrati vknjiži oziroma predznamuje pravica, glede katere se bo opravil vpis in če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis. Tej zahtevi v obravnavani zadevi ni zadoščeno. Iz ugotovitev prvega sodišča in podatkov spisa namreč izhaja, da je bil zemljiškoknjižni predlog za predznambo lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene s P.J. kot zemljiškoknjižnim lastnikom, vložen 07. 11. 2007. Nadalje je prvo sodišče ugotovilo, da je P.J. kot zemljiškoknjižni lastnik, proti kateremu bi morala predlagana predznamba učinkovati, umrl že 01. 11. 2007, torej pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga. Ob takih dejanskih ugotovitvah je odločitev sodišča kljub drugačnim razlogom, ki jih je navedlo, materialnopravno pravilna. Okoliščina, da je bil zemljiškoknjižni predlog vložen po smrti zemljiškoknjižnega lastnika, predstavlja bistveno oviro za vpis. S trenutkom prodajalčeve smrti so namreč postali lastniki nepremičnin, glede katerih se predlaga vpis, njegovi dediči (41. člen Stvarnopravnega zakonika in 132. člen Zakona o dedovanju). Pokojni prodajalec, ki je sklenil predloženo zasebno listino, ni mogel biti več udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, za predlagani vpis pa so obstajale ovire iz prvega odstavka 150. člena ZZK-1. 7. Ker je odločitev o zavrnitvi predloga za vpis predznambe pravilna, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep. Hkrati je pritožbeno sodišče dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka tretjega odstavka 61. člena ZZK-1 – uporaba na podlagi drugega odstavka 91. člena ZZK-1c; Ur. l. RS, št. 25/2011).