Jedro

Tudi po sodbi drugostopenjskega sodišča utemeljen sum storitve vseh očitanih kaznivih dejanj izhaja iz zoper obdolženca vloženega obtožnega predloga Okrožnega državnega tožilstva v Celju in pravnomočnega sklepa o podaljšanju pripora zoper obdolženca Okrajnega sodišča v Celju ter v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Celju, s katerim je bilo pravnomočno ugotovljeno, da so pogoji za pripor še vedno podani.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so razlogi za pripor zoper obdolženega A. A. še podani.

2. Zoper sklep se pritožuje obdolženec, po pritožbenih navedbah zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga naj sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in mu pripor odpravi. Podrejeno predlaga, da njegovi pritožbi deloma ugodi, pripor odpravi in izreče katerega izmed milejših ukrepov (npr. v odreditev hišnega pripora na naslovu ... ali ... pri B. B. ).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor. Gre za utemeljen sum storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, za njegovo ponovitveno nevarnost ter za sorazmernost in neogibno potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sedanja pritožba v pretežni meri enaka kot pritožbi z dne 31. 7. 2022 in z dne 29. 8. 2022. Do tamkajšnjih navedb, ki se sedaj ponavljajo, se je pritožbeno sodišče že opredelilo v sklepu z dne 8. 8. 2022 in v sklepu z dne 1. 9. 2022 ter ob tem, ko tokratna pritožba v svojem bistvu ne vnaša ničesar novega in ko se okoliščine po oceni pritožbenega sodišča niso spremenile, pritožbeno sodišče nima razloga, da bi svoje stališče spremenilo, zato skladno z razlogi v sklepu z dne 8. 8. 2022 in v sklepu z dne 1. 9. 2022, v zvezi s ponovljenimi pritožbenimi navedbami na kratko odgovarja.

6. Nesprejemljive so pritožbene trditve, da sodišče ni navedlo in obrazložilo zakonskih razlogov iz katerih izhaja podanost pripornih razlogov s čimer pritožba meri na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP. Prvostopenjsko sodišče tudi po sodbi višjega sodišča vse pogoje utemeljilo in obrazložilo tako, da jih je sodišče druge stopnje lahko preizkusilo. Očitana kršitev zato tudi po sodbi pritožbenega sodišča ni podana. Pritožnik tudi ne more uspeti s sklicevanjem na teoretične razlage o tem kdaj je podano kaznivo dejanje zalezovanja po prvem odstavku 134.a člena KZ-1. Ob tem, ko je sodišče na ravni utemeljenega suma izkazalo vse zakonske znake v obtožbi očitanih kaznivih dejanj, ki sta predmet tega pritožbenega postopka, je razprava o kaznivem dejanju zalezovanja brezpredmetna.

7. Pritožbeno izpodbijan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje po tretjem odstavku 191. člena KZ-1 in kaznivo dejanje po prvem odstavku 192. člena KZ-1 je prvostopenjsko sodišče utemeljilo v točkah od 7 do 11 pritožbeno izpodbijanega sklepa. Tudi po sodbi drugostopenjskega sodišča utemeljen sum storitve vseh očitanih kaznivih dejanj izhaja iz zoper obdolženca vloženega obtožnega predloga Okrožnega državnega tožilstva v Celju z dne 25. 7. 2022, številka Kt/12229/2022 in pravnomočnega sklepa o podaljšanju pripora zoper obdolženca Okrajnega sodišča v Celju z dne 28. 7. 2022, opr. št. II Kr 45842/2022, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju z dne 8. 8. 2022, opr. št. I Kp 45842/2022 ter v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Celju z dne 25. 8. 2022, opr. št. II Kr 45842/2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju z dne 1. 9. 2022, opr. št. I Kp 45842/2022, s katerim je bilo pravnomočno ugotovljeno, da so pogoji za pripor še vedno podani. V času od prejšnje presoje izpolnjenosti pripornih razlogov do izdaje pritožbeno izpodbijanega sklepa, v katerem je prvostopenjsko sodišče poleg navedenega utemeljen sum oprlo tudi na v predkazenskem postopku zbrane dokaze in pretekle postopke Okrožnega sodišča v Celju po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) in Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) je prvostopenjsko sodišče zaslišalo obdolženega in pridobilo izvedensko mnenje, ki utemeljenost suma skladno z ugotovitvami prvostopenjskega sodišča utrjuje. Na podlagi vsega navedenega je prvostopenjsko sodišče sklepalo o obstoju utemeljenosti suma za obe v tem odstavku obravnavani kaznivi dejanji in korektno povzeto bistveno vsebino podatkov in dokazov v obsegu, kot je v tej fazi postopka dopustno, kar tudi po zaključku sodišča druge stopnje zadostuje za zaključek, da je podana večja verjetnost, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejana kot da jih ni. Slednjega pa ne omaje obdolženčev zagovor, ki ga ni spregledalo niti prvostopenjsko sodišče, kot tudi ne njegove obširne pritožbene navedbe, ki kažejo predvsem na nestrinjanje obdolženca z na ravni utemeljenega suma ugotovljeni dejanskim stanjem in zaključki sodišča. 8. Pritožbena dokazna ocena je v tej fazi postopka preuranjena, tehtanje in ocenjevanje verodostojnosti dokazov pa bo pridržano nadaljnjemu kazenskemu postopku. Pri odločanju o priporu se namreč zbranih podatkov in dokazov ne more ocenjevati po načelu proste presoje dokazov, torej na enak način kot se ocenjuje dokaze, ko se odloča o obdolženčevi krivdi na podlagi opravljene glavne obravnave. Sodišče je v zvezi s priporom dolžno oceniti ali je zbranih zadosti dokazov in podatkov za utemeljenost suma kot enega izmed pogojev za pripor in to svojo oceno tudi obrazložiti. Upoštevaje vse navedeno, je sodišče tudi po sodbi drugostopenjskega sodišča izkazalo zadostne razloge za ugotovitev obstoja utemeljenega suma, zato je potrebno vse obširne pritožbene trditve, ki napadajo utemeljen sum in izkazujejo nestrinjanje z njim kot neutemeljene zavrniti. Na tem mestu drugostopenjsko sodišče pojasnjuje tudi, da bo predmet nadaljnjega postopka tudi ocena skrajne sile in v tej luči morebitne izključitve kaznivosti ali protipravnosti ravnanja obdolženega. V zvezi z zmotno in nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja, ki ga pritožba utemeljuje z dobesednim povzetjem pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju IV N 715/2021 z dne 21. 4. 2022, s katerim je bil potrjen sklep istega sodišča z dne 20. 12. 2021 o prepovedi približevanja D. D., pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se te pritožbene trditve ne nanašajo na predmetni postopek in zato zanj niso pravno relevantne. Obdolženec tako ne navaja nobenega utemeljenega razloga, ki bi pravilnost prvostopenjske ugotovitve o obstoju utemeljenosti suma postavil pod vprašaj, saj je bistvo pritožbenih navedb v minimaliziranju in zanikanju kaznivih dejanj, ki se obdolžencu očitajo.

9. Sodišče prve stopnje se je v 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa opredelilo tudi do utemeljenega suma, da naj bi obdolženec storil tudi očitano mu kaznivo dejanje neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po drugem odstavku 137. člena KZ-1, pri čemer pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za kaznivo dejanje za katerega ni mogoče odrediti pripora (2. točka prvega odstavka 432. člena ZKP). Pri tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da odrejeni in z izpodbijanim sklepom podaljšan pripor v predmetni zadevi temelji na kaznivih dejanjih po tretjem odstavku 191. člena KZ-1 in po prvem odstavku 192. člena KZ-1, ob upoštevanju navedenega pa se pritožbeno sodišče do navedb glede tega očitanega kaznivega dejanja ne bo opredeljevalo.

10. Pritrditi pa ni mogoče niti obdolženčevi trditvi, da v konkretnem primeru dejanja, ki se očitajo obdolžencu nimajo vseh znakov kaznivega dejanja oziroma niso podani znaki kaznivega dejanja. V izpodbijanem sklepu je ustrezno obrazloženo, da je podan utemeljen sum in s tem na ravni utemeljenega suma tudi vsi zakonski znaki, da je obdolženec očitani storil kaznivo dejanje po tretjem odstavku 191. člena KZ-1 kot tudi kaznivo dejanje po prvem odstavku 192. člena KZ-1, do teh navedb pa se je pritožbeno sodišče že opredelilo v sklepih z dne 8. 8. 2022 in 1. 9. 2022. 11. Sodišče prve stopnje pa je v nasprotju s pritožbeno izpodbijanim po sodbi drugostopenjskega sodišča pravilno ugotovilo tudi izpolnjenost preostalih pogojev za pripor. V izpodbijanem sklepu so ugotovljene in obrazložene objektivne okoliščine, ki se nanašajo na obdolžencu očitani kaznivi dejanji ter ugotovljene in obrazložene številne okoliščine, ki se nanašajo na obdolženca (subjektivne okoliščine), s tem pa obrazložen priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je odrejeni osebni omejevalni ukrep sorazmeren in neogibno potreben, sodišču prve stopnje pa ni moč očitati kršitev določb ZKP in Ustave Republike Slovenije. Relevantne okoliščine je sodišče prve stopnje razumno presodilo, zato tudi ne more biti na mestu očitek zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče pa se ob tem, ko so pritožbene trditve glede ponovitvene nevarnosti, sorazmernosti in neogibne potrebnosti v vsebinskem smislu enake kot trditve v pritožbah zoper prejšnje priporne sklepe, o katerih je pritožbeno sodišče že odločalo, v izogib ponavljanju na obrazloženo v sklepu pritožbenega sodišča z dne 8. 8. 2022 in v sklepu z dne 1. 9. 2022 ponovno sklicuje.

12. Sodišče pa soglaša s pritožbenimi navedbami glede upoštevanja strogih pogojev v zvezi z odrejanjem pripora, ki se v skrajšanem postopku odreja še bolj restriktivno kot v rednem postopku, to je, ko je ta ukrep resnično nujen in zlasti ob pozornem tehtanju teže kaznivih dejanj, načina storitve in okoliščin storitve kaznivega dejanja, zlasti ocene sorazmernosti v poseg obdolženčeve pravice do prostosti. V pritožbeno izpodbijanem sklepu so okoliščine za nadaljnje priprtje obdolženca ugotovljene, zato višje sodišče ocenjuje, da ugotovljene okoliščine v obravnavanem primeru opravičujejo pripor tudi kot izjemen ukrep v skrajšanem postopku.

13. Ob upoštevanju narave kaznivega dejanja (pri čemer je upoštevano tudi časovno obdobje izvrševanja kaznivih dejanj, številne kršitve ukrepa prepovedi približanja, kontinuiteta in vztrajnost obdolženca pri izvršitvah, predrzen način izvrševanja dejanj), ob tem, ko je bil obdolžencu pripor odrejen šele 23. 7. 2022, ko posledic pripora za pritožnika pritožba niti ne navaja, ob upoštevanju dejstva, da so kljub predlogu za izločitev sodnice in številnim menjavam zagovornikov že bila na glavni obravnavi opravljena nekatera zaslišanja in so v naprej tudi redno razpisani naroki za glavno obravnavo (na podlagi česar pritožbeno sodišče sklepa na kontinuiteto postopka pred prvostopenjskim sodiščem), pa so neutemeljene tudi pritožbene navedbe o nerazumno dolgem času trajanja postopka.

14. Prvostopenjskemu sklepu tudi v smislu odločb Ustavnega sodišča, ki jih navaja obdolženec, ni moč očitati nobene pomanjkljivosti. Iz izpodbijanega sklepa namreč razumljivo na življenjskih izkušnjah izhaja utemeljen sklep, da so podani vsi pogoji za izdajo pritožbeno izpodbijanega sklepa.

15. Obdolženi v pritožbi navaja, da je obdolženec 2. 7. 2022 imel alibi, saj naj bi tega dne odšel skupaj z B. B. na Bled, v podkrepitev pritožbenih navedb pa je pritožbi priložil izjavi B. B. in C. C. Višje sodišče v zvezi s temi pritožbenimi navedbami in na podlagi podatkov kazenskega spisa ugotavlja, da gre za pritožbene novote. Obdolženec ob tem ne pove razlogov, zakaj teh dokazov ni navedel že prej. Določba četrtega odstavka 369. člena ZKP sicer dovoljuje predlaganje novih dokazov v pritožbi, vendar pa pri tem zahteva razloge, zakaj niso bili predlagani že prej. Ker obdolženec tej zakonski zahtevi ni zadostil, so pritožbi priloženi novi dokazi prepozni, zato jih višje sodišče pri svojem odločanju ne more in ne sme upoštevati.

16. Glede na obrazloženo in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je pritožbo obdolženca zavrnilo kot neutemeljeno.

17. Če bo za obdolženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.