Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
24. 11. 2006
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 7. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1256/2003 z dne 27. 1. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1464/2002 z dne 25. 9. 2003 in z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 350-02-61/01-MZ z dne 27. 5. 2002 se ne sprejme.
1.Pritožniku je upravni organ prve stopnje izdal lokacijsko dovoljenje za legalizacijo gospodarskega objekta in prizidka. Tako je odločil po tem, ko je pritožnik pridobil poprejšnje soglasje zdravstvenega inšpektorata. To je bilo izdano, ko je pritožnik predložil sporazum s sosedoma, v katerem so se sosedje dogovorili, da drug drugemu dajejo soglasje za legalizacijo nezakonito zgrajenih objektov.
2.Zoper izdano lokacijsko dovoljenje se je pritožnik pritožil in v pritožbi navajal, da s sosedoma podpisanega sporazuma ne priznava več. Kasneje, po preteku pritožbenega roka, je z dodatno vlogo pritožbenemu organu navedel, da je sporazum podpisal, ker naj bi mu inšpektorica rekla, da bo v nasprotnem primeru prišlo do rušenja njegovega objekta. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP) je lokacijsko dovoljenje odpravilo in zadevo vrnilo upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek. Svojo odločitev je MOP utemeljilo z navedbo, da pri izdaji lokacijskega dovoljenja niso bile upoštevane nekatere določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š 8 Gameljne-del (Uradni list SRS, št. 20/88 in nasl. – v nadaljevanju Odlok). Upravno sodišče je tožbo pritožnika zavrnilo in navedlo, da je pritožnik šele v upravnem sporu zatrjeval, da je sporazum s sosedoma, ki je bil podlaga za izdajo poprejšnjega soglasja zdravstvenega inšpektorata, podpisal zaradi grožnje inšpektorice. Te pritožnikove navedbe je Upravno sodišče označilo kot nedovoljene tožbene novote. Sicer pa se je strinjalo z razlogi, s katerimi je MOP utemeljevalo odpravo lokacijskega dovoljenja. Vrhovno sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo.
3.Pritožnik navaja, da bi MOP glede na trditev iz dopolnilne vloge o izjavi inšpektorice od njega moralo zahtevati pojasnilo, zakaj tega ni uveljavljal že v okviru vložene pritožbe, ali pa bi moralo razpisati obravnavo in ga o tem zaslišati kot stranko. Opustitev teh dveh procesnih dejanj za pritožnika pomeni kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Enaki kršitvi ter tudi kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) pritožnik očita tudi Upravnemu sodišču. Vrhovnemu sodišču pritožnik očita, da je s tem, ko se je strinjalo s stališči Upravnega sodišča, in zavrnilo njegovo pritožbo, tudi samo kršilo človekovo pravico iz 22. člena Ustave.
4.Odločitev MOP o odpravi lokacijskega dovoljenja in vrnitvi zadeve v novo odločanje temelji na ugotovitvi, da pri izdaji dovoljenja niso bile upoštevane nekatere določbe Odloka. Taka odločitev je bila potrjena tudi v upravnem sporu. Izpodbijanim aktom pritožnik očita kršitev človekovih pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Navedbe, s katerimi utemeljuje te kršitve, se ne nanašajo na razloge, s katerimi so upravni organ druge stopnje in obe sodišči utemeljili svoje odločitve.
5.Z očitki o kršitvah človekovih pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave želi pritožnik doseči, da bi bilo lokacijsko dovoljenje odpravljeno iz drugačnih razlogov, kot je to bilo v primeru izpodbijanih aktov. To za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadostuje, še zlasti, ker pritožnik v njej ne izpodbija argumentov, s katerimi so MOP in obe sodišči utemeljili svojo odločitev.
6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
Milojka Modrijan