Jedro

Ker se torej prvostopno sodišče ni opredelilo do relevantne navedbe storilca v vloženi ZSV o njegovi zadržanosti z dela že od 6. 11. 2019 dalje in o tem, da je bil v času od 4. 3. 2020 do 4. 4. 2020 nezmožen za vožnjo v cestnem prometu, saj slednjega tudi ni raziskalo, se je na ta način sodišču prve stopnje pripetila relativno bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1, ki pod vprašaj postavlja zakonitost odločitve sodišča prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v hitrem postopku o prekršku storilčevo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) zavrnilo kot neutemeljeno in storilcu naložilo v plačilo še sodno takso.

2. Taki odločitvi storilec prekrška nasprotuje s pravočasno vloženo pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbene razloge kršitev določb postopka o prekršku ter nepravilno uporabo materialnega prava in predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter vrne zadeva prvemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izpodbijane sodbe izhaja ugotovitev, da je prekrškovni organ storilcu, kot samostojnemu podjetniku očital, da je s svojim vozilom reg. št. ..., dne 19. 3. 2020 0b 08. 56 uri vozil v cestnem prometu s hitrostjo 71 km/h v naselju, kjer je hitrost s prometnim znakom omejena na 50 km/h, oziroma s hitrostjo najmanj 66 km/h, prekršek pa je bil storjen s tovornim vozilom znamke Citroen, ki je last gospodarskega subjekta ... Storilec je že po obvestilu o ugotovljeni kršitvi ZPrCP prekrškovnega organa z dne 19. 3. 2020 prekrškovnemu organu 28. 4. 2020 sporočil, da je od 6. 11. 2019 nezmožen za delo in da od takrat ni več bil v podjetju. Vozilo, ki je bilo v kritičnem času kontrolirano zaradi prekoračitve hitrosti v cestnem prometu pa je namenjeno izključno za prevoz blaga za potrebe podjetja in storilec ni vedel, kdo je to vozilo v kritičnem času vozil. 5. Prvo sodišče je svojo odločitev gradilo na določbi drugega odstavka člena 8 ZPrCP, ki določa, da v primerih, ko je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz prvega odstavka istega člena pravna oseba, državni organ ali pa samoupravna lokalna skupnost, se za prekršek kaznuje njihova odgovorna oseba. Ker je ugotovilo, da je lastnik kontroliranega vozila bil samostojni podjetnik M. R., ki je sporočil, da ne ve, kdo je tega dne vozil to vozilo v cestnem prometu, je prvo sodišče dokazno ocenilo s strani storilca predloženo dokazilo in sicer odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da je bil storilec zadržan z dela že od 6. 11. 2019 in da je začasno nezmožen za delo od 4. 3. 2020 in do 4. 4. 2020. Glede na ugotovitev, da pa je prekršek bil storjen 19. 3. 2020, pa je prvo sodišče brez, da je dopolnilo dokazni postopek, zaključilo, da predložene listine ne izkazujejo dvoma o tem, da je storilec bil v kritičnem času tudi voznik v cestnem prometu, ker zadržanost oziroma nezmožnost za delo še ne pomeni, da je storilec bil tudi nesposoben za vožnjo v cestnem prometu, drugih dokazov pa sodišče v tej smeri ni izvedlo.

6. Storilec v okviru kršitev določb zakona med drugim tudi izpostavlja, da je prekršek, ki se mu očita prekršek neznatnega pomena, ker je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega, kar utemeljuje z odsotnostjo škodljivih posledic, vendar pa je tak pritožbeni očitek neutemeljen. Prekršek neznatnega pomena (določba člena 6.a ZP-1) je tisti, ki je storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica, ali pa je ta neznatna. Prekršek, zaradi katerega je v obravnavani zadevi prekrškovni organ storilcu izdal PN, pa je prekršek, za katerega je po zakonu predpisan izrek globe in pa stranska sankcija treh (3)KT, takšen prekršek pa niti po določbah ZP-1, niti po določbah ZPrCP ni prekršek neznatnega pomena, kot to napak razloguje pritožba, kajti prekršek, za katerega je predpisan poleg globe še izrek KT, je hujši prekršek.

7. Storilec v svojih pritožbenih navedbah razlogom v izpodbijani sodbi, da je bil v kritičnem času voznik, nasprotuje s ponovnim zatrjevanjem, da v času, ko naj bi bil prekršek storjen, ni bil sposoben za vožnjo v cestnem prometu, ne oporeka pa ugotovitvi, da je vozilo, ki je last njegovega podjetja, v kritičnem času bilo kontrolirano v cestnem prometu, za predloženo odločbo o začasni zadržanosti z dela pa navaja, da iz nje izhajajo zgolj dejstva z vidika pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja ter odločitev, s katero mu zaradi plačanega invalidskega zavarovanja ni bilo potrebno plačevati zdravstvenega zavarovanja, ker je bil že od meseca novembra 2019 nezmožen opravljati vsakršno delo zaradi operativnega posega. Zato bi po stališču pritožbe za pravilno ugotovitev njegove dejanske sposobnosti biti voznik v cestnem prometu sodišče moralo natančno pretehtati in oceniti podatke o njegovi delovni (ne)zmožnosti in v tej zvezi sposobnost za uporabo vozila, česar pa ni storilo, saj se do listinskih dokazov, ki jih je storilec priloženi vloženi ZSV, sploh ni v celoti opredelilo.

8. Pregled spisovnega gradiva v okviru pritožbenih navedb pokaže, da je pritožnik tako, kot pravilno izpostavlja v pritožbenih navedbah, že v odgovoru na poziv prekrškovnega organa dne 28. 4. 2020 navedel, da je bil že od 6. 11. 2019 nezmožen za delo, ker od takrat naprej ni bil več v podjetju, vozilo, ki je last gospodarskega subjekta pa je namenjeno za prevoz blaga za potrebe podjetja, zato je nemogoče ugotoviti, kdo ga je v tistem času uporabljal, taki svoji izjavi pa je priložil tudi odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje z dne 9. 3. 2020, ki izkazuje podatek, da je storilec bil od 4. 3. 2020 do 4. 4. 2020 nezmožen za delo in da je bil prvi dan zadržan z dela že 6. 11. 2019, slednje pa je pritožnik ponovil tudi v vloženi ZSV. Prvo sodišče je, kot je bilo že predhodno pojasnjeno, svojo odločitev gradilo izključno na podatku storilčeve začasne nezmožnosti z dela v času od 4. 3. 2020 do 4. 4. 2020 z utemeljitvijo, da je prekršek sicer bil storjen v tem času (19. 3. 2020), vendar pa začasna nezmožnost za delo (bolniški stalež) še ne pomeni, da storilec ni bil sposoben za vožnjo. Ni pa se, kot utemeljeno izpostavlja pritožba, opredelilo tudi do podatka, da je storilec bil zadržan z dela že od 6. 11. 2019 dalje, prav tako pa ni raziskalo, ali ne gre morda v tem primeru za odločbo, ki izkazuje le delovno (ne)zmožnost storilca, ki je bil v kritičnem času začasno nezmožen za delo, kar prav tako utemeljeno izpostavlja pritožba. Drži sicer, da vsakršna zadržanost z dela še ne pomeni, da storilec ni bil sposoben za vožnjo v cestnem prometu, vendar pa taki skopi razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi (točka 7) tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne zadoščajo za zaključek, da je storilec v kritičnem času bil sposoben za vožnjo v cestnem prometu in je zato v kritičnem času bil voznik v cestnem prometu.

9. Ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka člena 167 ZP-1 se mora namreč sodišče, ki odloča o vloženem pravnem sredstvu storilca opredeliti do vseh navedb v vloženem pravnem sredstvu, v konkretnem primeru je to vložena ZSV. Slednje pomeni, da mora sodišče v sodbi, s katero odloči o ZSV natančno oceniti vse relevantne navedbe v ZSV, če pa tega ne stori, je podana (relativno) bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155 ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 167 ZP-1, ki lahko vpliva na zakonitost sprejete odločitve1. Ker se torej prvostopno sodišče ni opredelilo do relevantne navedbe storilca v vloženi ZSV o njegovi zadržanosti z dela že od 6. 11. 2019 dalje in o tem, da je bil v času od 4. 3. 2020 do 4. 4. 2020 nezmožen za vožnjo v cestnem prometu, saj slednjega tudi ni raziskalo, se je na ta način sodišču prve stopnje pripetila relativno bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1, ki pod vprašaj postavlja zakonitost odločitve sodišča prve stopnje. Zato je bilo potrebno storilčevi pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo zaradi kršitve določbe drugega odstavka člena 167 ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1 razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek na podlagi zakonskega pooblastila iz petega odstavka člena 163 ZP-1. 10. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo znova pretehtati vse relevantne navedbe v storilčevi ZSV z dne 26. 6. 2020 in natančno raziskati, kakšno je bilo storilčevo zdravstveno stanje v času, ko je bil storjen prekršek z vozilom, last njegovega podjetja. Zato bo v tej smeri moralo v skladu z določbo četrtega odstavka člena 65 ZP-1 dopolniti dokazni postopek prekrškovnega organa in v tako dopolnjenem dokaznem postopku zaslišati storilca v zvezi z njegovimi navedbami glede delovne (ne)zmožnosti v kritičnem času, po potrebi pa slednje preveriti tudi z uradnimi poizvedbami pri pristojnih organih, kjer se vodijo podatki o storilčevem zdravstvenem stanju in njegovi delovni (ne)zmožnosti, zlasti v kritičnem času, ko je bil storjen prekršek. Le tako ponovljen dokazni postopek s pravilno, natančno in logično dokazno oceno vseh izvedenih dokazov bo lahko ponudil odgovor na vprašanje, ali je storilčeva vložena ZSV v smeri, da v kritičnem času ni bil voznik v cestnem prometu, utemeljena ali ne.

1 Primerjaj sodbo VS RS IV Ips 101/2009 z dne 20. 4. 2010.