Jedro

Okoliščina, da naj bi pred pristojnim Okrožnim sodiščem v Novem mestu po vsej verjetnosti sodil sodnik, ki je občan občine - toženke, na območju katere leži pristojno sodišče, oziroma občan ene izmed bližnjih občin, ki nastopajo kot tožnice v tem sporu, ni okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost pristojnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnice (občine Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Sevnica, Šentjernej) na podlagi tožbe z dne 13. 7. 2017 od toženke (mestne občine Novo mesto) zahtevajo plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jim nastala zaradi protipravnega ravnanja toženke v zvezi z izgubo že zagotovljenih nepovratnih (evropskih in državnih) sredstev za izgradnjo II. faze Regijskega centra za ravnanje z odpadki (CeROD). Prva tožnica (občina Brežice) zahteva plačilo odškodnine v višini 1,754.796,91 EUR z zamudnimi obrestmi, druga tožnica (občina Kostanjevica na Krki) v višini 178.282,19 EUR z zamudnimi obrestmi, tretja tožnica (občina Krško) v višini 1,815.805,21 EUR z zamudnimi obrestmi, četrta tožnica (občina Sevnica) v višini 1,159.804,35 EUR z zamudnimi obrestmi in peta tožnica (občina Šentjernej) v višini 750.208,02 EUR z zamudnimi obrestmi.

2. Tožnice so v drugi pripravljalni vlogi z dne 23. 3. 2018 podale predlog za delegacijo pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki so ga na prvem naroku za glavno obravnavo dne 23. 3. 2018 še dopolnile. Lokalno okolje občin strank tega postopka naj bi bilo zaradi izgube že zagotovljenih nepovratnih sredstev za realizacijo projekta CeROD tako okoljsko kot tudi finančno znatno prizadeto. Enostranske izjave pravdnih strank v medijih naj bi zagotovo znatno vplivale na mnenje občanov s predmetnega območja o tej zadevi. Zaradi občutljivosti zadeve in njenega velikega pomena za vsakdanje življenje občanov strank tega postopka ter drugih občin celotne Dolenjske, Posavja in Bele Krajine, tožnice domnevajo, da bo v zadevi sodil oziroma v njem na strani sodišča sodeloval občan katere od prizadetih lokalnih skupnosti, s čimer bo po njihovi oceni že vnaprej poseženo v videz nepristranskosti sojenja. V tej zvezi tožnice dodatno zatrjujejo, da upoštevaje vrednost spornega predmeta (5,658.896,68 EUR), ki bo bremenila bodisi toženko bodisi tožnice, popolne neobremenjenosti s presojo v zadevi na naslovnem Okrožnem sodišču v Novem mestu ne bo mogoče doseči. Izpostavljajo tudi, da Republika Slovenija v pogodbenih odnosih s prejemniki evropskih sredstev vedno zahteva pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani in da so zato vsi spori, ki se nanašajo na dodelitev ali odvzem sredstev in imajo pogodbeno naravo, v prisojnosti tega sodišča. 3. Toženka predlagani delegaciji nasprotuje. Navaja, da vsak spor, v katerem je udeležena lokalna skupnost, vpliva na življenje njenih prebivalcev, ter da je povsem običajno, da o takšnih sporih odločajo krajevno pristojna sodišča, ki se navadno nahajajo na območju iste lokalne skupnosti. Opozarja tudi, da ni nujno, da bo o sporu pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu odločal sodnik, ki živi na območju pravnih strank, kot tudi ni nujno, da bi pred drugim sodiščem odločal sodnik, ki ne živi na območju pravdnih strank. Predlaga, da naj se postopek nadaljuje tam, kjer se je začel. Tako naj bi se tudi najhitreje in najlažje končal. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Na podlagi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Zahteva po objektivni nepristranskosti pomeni, da ne smejo obstajati okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje strank in javnosti v nepristransko odločanje sodišča. 6. Okoliščina, da naj bi pred pristojnim Okrožnim sodiščem v Novem mestu po vsej verjetnosti sodil sodnik, ki je občan občine - toženke, na območju katere leži pristojno sodišče, oziroma občan ene izmed bližnjih občin, ki nastopajo kot tožnice v tem sporu, ni okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost pristojnega sodišča. Sledenje stališču tožnic bi lahko v svoji skrajnosti pripeljalo do očitno napačnega sklepa, da na primer v primeru spora z državo ne bi bilo objektivno nepristranskega slovenskega sodišča, saj povsod sodijo sodniki, ki so državljani Republike Slovenije. Sodišča, kjer lahko sodijo tudi sodniki, ki so občani občine, na območju katere leži sodišče, ali drugih bližnjih občin, pogosto obravnavajo spore, ki so vezani na zadeve lokalnega ali širšega družbenega pomena, pa take okoliščine vendarle niso tehten razlog za delegacijo pristojnosti. Sodišče je neodvisna institucija posebne veje oblasti, v ničemer odvisna od konkretnih lokalnih razmer, občine, na območju katere je, ali širše družbene skupnosti, sodnik pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi, ZSS). Sposoben mora biti za objektivno odločanje v vseh sporih, čeprav gre za v (širši) javnosti odmevne zadeve in za odločanje o visokih tožbenih zahtevkih.

7. Okoliščina, da naj bi se država s prejemniki evropskih sredstev v pogodbah vedno dogovorila za pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani prav tako ne predstavlja okoliščine, ki bi lahko utemeljevala delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP. Možnost sklenitve sporazuma o krajevni pristojnosti in postopanje pravdnih strank v takšnem primeru je urejeno v 69. in 22. členu ZPP.

8. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.