Jedro

Blokada transakcijskega računa izkazuje le določene občasne likvidnostne težave, ni pa že sama po sebi pokazatelj takšne trajnejše nelikvidnosti, znotraj katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost toženke, pri čemer slednja niti ne navede, do katerega zneska je njen račun blokiran.

V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

2. Zoper sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremni tako, da ugodi njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo in v okviru uradnega preizkusa zadeve po 2. odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi v zadostni meri in prepričljivo obrazložilo, zato pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema razloge prvostopenjskega sklepa in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanje sklicuje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja.

5. Sodišče lahko pravno osebo delno oprosti plačila sodne takse oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo takse, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (3. v zvezi s 4. odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1)). Pri odločanju o taksni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse mora sodišče upoštevati likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje stranke (5. odstavek 11. člena ZST-1). Ker predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks1, je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju.2 Tako mora stranka, ki želi olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.3

6. Tožena stranka tako v predlogu za taksno oprostitev kot tudi v pritožbi izpostavlja, da ima blokiran transakcijski račun. Vendar blokada transakcijskega računa izkazuje le določene občasne likvidnostne težave, ni pa že sama po sebi pokazatelj takšne trajnejše nelikvidnosti, znotraj katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost toženke4, pri čemer slednja niti ne navede, do katerega zneska je njen račun blokiran. Prav tako sama blokada transakcijskega računa tudi ne vpliva na možnost izvedbe plačila sodne takse, saj jo lahko glede na njeno višino (t. j. 285,00 EUR) toženka poravna tudi gotovinsko na blagajni sodišča (1. odstavek 6. člena ZST-1 v zvezi z 2. odstavkom 36. člena Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 117/06 s spremembami, ZDavP-2) in 3. odstavkom 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 141/06 s spremembami)).

7. Nadalje pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da iz bilance stanja na dan 31.12.2018 (priloga C1 spisa) izhaja, da ima tožena stranka 4.694,26 EUR vseh sredstev, pri čemer njene kratkoročne poslovne terjatve znašajo 2.203,50 EUR. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je višina zadevne sodne takse (285,00 EUR) v primerjavi z navedenimi podatki relativno nizka. V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej.5 Vendar tožena stranka ne v predlogu za taksno oprostitev, ne v pritožbi ni navedla, zakaj teh sredstev oziroma terjatev ne bi mogla dovolj hitro prodati oziroma izterjati vsaj do višine 285,00 EUR, kot tudi ne, da so vsa sredstva nujno potrebna za njeno poslovanje. Upoštevaje navedeno je posledično pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da navedbe in podatki, ki jih je tožena stranka podala v predlogu za taksno oprostitev ter v času odločanja javno dostopni podatki spletnega portala Ajpes (bilanca stanja na dan 31.12.2018 v prilogi C1 spisa), tožene stranke ne opravičujejo ne do delne oprostitve, ne do obročnega plačila in ne do odloga plačila sodne takse.

8. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP), pri tem pa se je opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

1 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 273/2015 z dne 25.2.2015. 2 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 511/2015 z dne 22.4.2015 in opr. št. I Cpg 1411/2015 z dne 4.11.2015. 3 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 604/2018 z dne 27.8.2018. 4 Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 60/2015 z dne 22.4.2015, opr. št. II Cpg 759/2014 z dne 20.5.2014 in opr. št. I Cpg 747/2013 z dne 6.6.2013. 5 Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 81/2015 z dne 5.2.2015, opr. št. I Cpg 60/2015 z dne 22.4.2015, opr. št. I Cpg 490/2015 z dne 23.4.2015, opr. št. 1288/2015 z dne 23.10.2015 ter opr. št. I Cpg 1269/2016 z dne 16.11.2016.