Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je zapustnica še vedno vknjižena kot solastnica v deležu 1/2 nepremičnin, zato je glede na domnevo o popolnosti zemljiške knjige pravica dedičev, ki zatrjujeta, da ta delež ne spada v zapuščino, manj verjetna.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek po pokojni G.B. in dedinjo I.R. napotilo na pravdo, da v 30 dneh vloži tožbo zoper dediča L.B., zaradi izpodbijanja razmerja med dedičem in zapustnico, ki je podlaga za dedovanje po zakonu in sicer zaradi ugotovitve, da zapustnica in dedič nista bila v izvenzakonskem razmerju ter tožbo zoper dediče R.B., G.B. in L.B. zaradi ugotovitve, da spada v zapuščino tudi premoženje, ki je bilo podarjeno dedičema R.B. in G.B., z darilno pogodbo z dne 21.8.1991 in sicer 2/6 lastninskega deleža zapustnice do 1/2, na parcelah številka 2543, 1674, 1674/IV in 1674/VII, vse v vložku 215 k.o. P., sedaj parceli številka 843/1 in 842/5 k.o. P..
Proti navedenemu sklepu se je pritožila dedinja I.R.. Navaja, da sodišče prve stopnje ni utemeljilo svojega stališča, zakaj je njena pravica, ki zadeva razmerje med zapustnico in L.B., manj verjetna. Dejstvo je, da sta se zapustnica in L.B. razvezala že v letu 1991 in od takrat dalje živela ločeno, vsak v svojem stanovanju in svojem gospodinjstvu. Morda je varljivo dejstvo, da sta živela oba na naslovu B., vendar pritožnica pojasnjuje, da je hiša na tem naslovu sestavljena iz šestih samostojnih bivalnih enot, v katerih so živeli poleg zapustnice, še L.B., R.B. in G.B.. Neresnična je trditev sodedičev, da bi med L.B. in zapustnico bila ponovno vzpostavljena izvenzakonska skupnost. Tudi običajnemu človeku se taka trditev zdi skoraj neverjetna, pri tem pritožnica pojasnjuje v kakšnih okoliščinah je prišlo do razveze zakonske zveze in zaključuje, da te kažejo na to, da zapustnica ni z očimom nikoli več vzpostavila ekonomske skupnosti, kaj šele čustvene navezanosti, ki je tudi predpogoj za obstoj izvenzakonske skupnosti. Glede na navedbe sodišča, da na obravnavi pritožnica ni navedla oprijemljivih okoliščin, ki bi ovrgle izvenzakonsko skupnost, pritožnica poudarja, da jo sodišče kot prava neuko stranko, brez pooblaščenca, ni pozvalo naj takšne okoliščine navede, čeprav bi jo v skladu z 12. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) na to moralo opozoriti. Tudi s pravnega vidika po oceni pritožnice ni pravilna odločitev sodišča, da bi morala ona dokazati, da izvenzakonska skupnost med pokojno materjo in očimom po njuni razvezi ni obstajala. Pritožnica meni, da ni mogoče dokazovati negativnih dejstev, sploh pa mora dokazati neko trditev tisti, ki jo zatrjuje. Zakonska zveza med pokojno materjo in očimom je bila razvezana s pravnomočno sodno odločbo v letu 1991, zato je verjetnost, da bi se ponovno vzpostavila njuna življenjska skupnost skoraj neznatna, še zlasti upoštevaje karakterno naravo L.B.. Zaradi tega pritožnica ocenjuje, da pravica njenih sodedičev ter L.B. ne more biti bolj verjetna od njene, ki trdi, da do ponovne vzpostavitve izvenzakonske skupnosti ni prišlo. Pritožnica trdi, da tudi ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki zadeva njeno pravico glede obsega zapuščine. Upoštevaje, da se lastninsko pravico na nepremičnini pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, je verjetnost njene pravice, da v zapuščino spada tudi solastninski delež nepremičnine, ki je bila predmet darilne pogodbe z dne 21.8.1991, večja od pravice sodedičev ter L.B., da navedeni solastniški delež ne spada v zapuščino. Zaradi tega bi sodišče moralo na pravdo napotiti sodediča R. in G.B. ter L.B..
Pritožba je utemeljena.
Pritožnica ima načeloma prav, da ni mogoče dokazovati negativnih dejstev in da mora neko trditev dokazati tisti, ki jo zatrjuje. Dejstvo, da je L.B. živel z zapustnico v izvenzakonski skupnosti, je zatrjeval L.B.. Pritožnica pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju katero pravico je šteti za manj verjetno, zaobšlo njeno trditev, da je bila zakonska zveza med zapustnico in L.B. razvezana s pravnomočno sodno odločbo v letu 1991, medtem ko je dalo poudarek nepomembni okoliščini, da je L.B. skrbel tudi za pritožnico kot očim in ji finančno pomagal doštudirati. Glede na navedeno ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnica na obravnavi ni navedla oprijemljivih okoliščin, ki bi ovrgle izvenzakonsko skupnost, še posebej, ker tudi L.B. sam ni navedel takih okoliščin, ki bi potrdile izvenzakonsko skupnost. Zgolj trditev, da je živel v izvenzakonski skupnosti in dejstvo, da to priznavata tudi zakonita dediča R. in G.B., še ne pomenita, da je šteti pravico dedinje I.R. za manj verjetno. Pritožnica ima tudi prav, da se na pravdo napoti tistega, ki zatrjuje drugačno stanje kot izhaja iz zemljiške knjige. Zakonita dediča R.B. in G.B. sta zatrjevala, da v zapuščino ne spada premoženje, ki jima ga je podarila zapustnica z darilno pogodbo z dne 21.8.1991 in sicer 2/6 lastninskega deleža zapustnice do 1/2 na parcelah številka 842/1 in 842/5 k.o. P.. Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je zapustnica še vedno vknjižena kot solastnica v deležu 1/2 prej navedenih nepremičnin, zato je glede na domnevo o popolnosti zemljiške knjige pravica dedičev, ki zatrjujeta, da ta delež ne spada v zapuščino, manj verjetna. V zvezi s tem sodišče prve stopnje tudi ni razčistilo vprašanje, kaj dejansko zatrjujeta dediča G.B. in R.B., to je, ali zatrjujeta stvarno pravico na zgoraj navedenih nepremičninah, ali le obligacijsko pravico iz darilne pogodbe z dne 21.8.1991. Prej navedeno je pomembno zato, ker je od tega odvisno, ali je treba sprejeti le odločitev o napotitvi na pravdo, ali pa tudi odločitev o prekinitvi zapuščinske obravnave.
Tako se pokaže, da je ostalo dejansko stanje, od katerega je odvisna pravica do zakonitega dedovanja, nepopolno ugotovljeno. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju - ZD). V novem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva napotke, kot izhajajo iz gornje obrazložitve. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni.