Jedro

Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na pravnomočno sodbo, izdano v delovnem sporu, v katerem je sodišče tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, zavrnilo. Ker je bilo pravnomočno razsojeno, da je bila tožnici odpoved pogodbe o zaposlitvi odpovedana zakonito, v socialnem postopku v katerem se presoja pravilnost in zakonitost odločb o lastnosti zavarovanca ne more doseči drugačnega rezultata z zatrjevanjem, da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 28. 5. 2013. Podlaga in lastnost zavarovanca sta se zato po 28. 5. 2013 utemeljeno spremenila.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ..., št. dosjeja ... dne 25. 10. 2023 in z dne 29. 3. 2022 ter da se zadeva vrne tožencu v ponovno upravno odločanje. Odločilo je, da stroški pravnega svetovanja in zastopanja tožnice bremenijo proračun RS.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni, tako da zahtevku ugodi oziroma sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Navaja, da matična evidenca ne izkazuje pravilnega stanja. V evidenci bi morala biti od 15. 6. 2006 do nadaljnjega vpisana podlaga zavarovanja delovno razmerje, šifra 001 pri MNZ, PP A. Pogodba o zaposlitvi z dne 14. 6. 2006 ni bila odpovedana, ker se sklep o odpovedi ne nanaša na to pogodbo. Tudi podlaga poklicne rehabilitacije je napačna. Pri sklenitvi pogodbe o poklicni rehabilitaciji so nastopale stranke MNZ in ZRSZ, medtem ko bi moral kot delodajalec nastopati MNZ, Policija, PP A., saj pogodba o zaposlitvi z dne 14. 6. 2006 ni bila odpovedana. Ker poklicne rehabilitacije ni podpisal pravi delodajalec, na njeni podlagi ni mogoče priznati lastnosti zavarovanca. Tožnica ni nikoli zahtevala ugotovitve lastnosti zavarovanke, kot prejemnica starševskega nadomestila po prenehanju delovnega razmerja. Tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 28. 5. 2013 zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se zato podlaga ter lastnost zavarovanca po tem datumu ni mogla spremeniti. Četudi je sklep o izredni odpovedi potrjen z instančnimi sodbami, to ne spreminja njegove vsebine, zlasti ne zavezujočega izreka, saj sodbe vanj niso posegle. Pogodba o zaposlitvi nikoli ni bila izredno odpovedana s sklepom z dne 4. 4. 2013, saj se sklep nanaša na pogodbo o zaposlitvi za neobstoječo PP A. in na neobstoječo pogodbo o zaposlitvi, ki sicer nosi številko pogodbe o poklicni rehabilitaciji. Tak sklep ne more biti pravno učinkovit. Tožnica je toženko pozvala na odpravo nepravilnosti, vendar se slednja na njen poziv ni odzvala. Sodišče ni vpogledalo v vsebino izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Iz nje ne izhaja ključni element odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri MNZ, PP A., kjer je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Storjena je absolutno bistvena kršitev pravil postopka. V kolikor je sodišče štelo, da naj bi bila podlaga zavarovanja v času poklice rehabilitacije pravilna, pa bi moralo od 30. 9. 2016 dalje ugotoviti, da je pravilna prijava v zavarovanje ponovno iz naslova delovnega razmerja. Sodišče se ne opredeli do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s čimer izvotli pravico do sodnega varstva tožnice. Sodišče je poseglo v pravico do izjave in kontradiktornosti postopka, pravico do sodnega varstva in pravnega sredstva ter pravico do poštenega sojenja. Predmet v postopku I Pd 1087/2013 je bila presoja zakonitosti sklepa z dne 4. 4. 2013 in sklepa z dne 15. 5. 2013, s katerim je toženka zavrnila pritožbo tožnice zoper sklep z dne 4. 4. 2013, ter v zvezi s tem ugotovitev prenehanja delovno razmerje z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo njega. V vsebino sklepa z dne 4. 4. 2013 delovno sodišče s sodbo ni poseglo. Sodišče se ne opredeli do trditev, da tožnici edina veljavna pogodba o zaposlitvi z dne 14. 6. 2006 ni bila odpovedana in sklep ne obravnava ključnih vprašanj v postopku, od katerih zavisi podlaga za priznanje lastnosti zavarovanca. V konkretnem primeru ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne more preizkusiti oz. nima razlogov oz. v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, zaradi česar ga je že samo zato za razveljaviti. Sodba navaja, da naj bi bilo o predmetnem vprašanju že pravnomočno odločeno v postopku I Pd 1087/2013, kar pa ne drži. Sklep z dne 4. 4. 2013 ne pomeni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri toženki z dne 14. 6. 2013, ki je predmet podlage zavarovanja na podlagi delovnega razmerja, temveč neke druge pogodbe o zaposlitvi, sklenjene na neobstoječi policijski postaji. Poseženo je v pravico do izjave in kontradiktornosti upravnega in sodnega postopka (I Pd 1087/2013), saj bi v primeru izdanega popravnega sklepa te pravice tožnica v postopku imela. Poseženo je tudi v pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in pravnega sredstva iz 25 člena Ustave ter v pravico do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvo človekovih pravic. Iz izpisa obveznih zdravstvenih zavarovanj izhaja, da naj bi bila tožnica obvezno zdravstveno zavarovana pri toženki na PP A. od 15. 6. 2006 do 31. 12. 2009, nato pa pri MNZ od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2013. Ker tožnica nobene druge pogodbe o zaposlitvi ni sklenila kot za opravljanje dela na PP A., ji je delovno razmerje na podlagi te pogodbe prenehalo 31. 12. 2009, ko je odjavljena iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Da pogodba o zaposlitvi na PP A. ni bila odpovedana z dokončnostjo sklepa z dne 4. 4. 2013, ki se je nanašal na zaposlitev na PP A. potrjuje dejstvo, da je tožnica z dnem 31. 5. 2013 še vedno na seznamu mesečnega razporeda za delavca na PP A., in da je prejela plačilne liste za junij, julij, avgust in september 2013. Priglaša stroške pritožbe. Predlaga, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks. Tožnica je sodišče naknadno obvestila, da ni vložila pritožbe zoper odločitev o stroških postopka. V kolikor bi sodišče pritožbo tožnice razumelo drugače, pritožbo zoper odločitev o stroških postopka umika. Obenem je navedla, da stroški brezplačne pravne pomoči za postopek pred sodiščem prve stopnje niso bili odmerjeni in naj se zato izrek glasi na plačilo tožnici in ne v korist računa brezplačne pravne pomoči.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti ter ni podana zatrjevana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je materialno pravno pravilna.

5.Tožnica zmotno meni, da ji je bila kršena pravica do izjave in s tem ustavna pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, ker se sodišče prve stopnje naj ne bi opredelilo do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje se je prepričljivo opredelilo do izvedenih dokazov in do odločitve o neutemeljenosti tožbenega zahtevka. Dokazna ocena je podana življenjsko logično ter izpeljana skladno z 8. členom ZPP. Sodišče prve stopnje posledično ni kršilo načela kontradiktornosti, niti pravice do sodnega varstva in pravnega sredstva ter tudi ne pravice do poštenega sojenja.

6.Predmet presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 25. 10. 2023 v zvezi s prvostopenjsko odločbo toženca z dne 29. 3. 2022. S prvostopenjsko odločbo z dne 29. 3. 2022 je bilo odločeno, da se zavrne zahteva za ugotovitev lastnosti zavarovanca za tožnico zaradi nevložene odjave iz zavarovanja iz naslova delovnega razmerja pri MNZ Policija, PP A. na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPIZ-1 na dan 30. 9. 2009, in tudi zahteva za ugotovitev lastnosti zavarovanca za tožnico, kot prejemnico starševskega nadomestila po prenehanju delovnega razmerja v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZPIZ-1 oz. drugega odstavka 19. člena ZPIZ-2 od 1. 10. 2009 do 30. 9. 2016. Pritožba tožnice zoper prvostopenjsko odločbo je bila zavrnjena z dokončno odločbo toženca z dne 25. 10. 2023.

7.Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča, da je bila tožnica od 1. 10. 2009 do 30. 9. 2016 v obvezno zavarovanje prijavljena v s skladu z določbami, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter sta posledično izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti.

8.Zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje (drugi odstavek 6. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2). Če zakon ne določa drugače, traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja (prvi odstavek 22. člena ZPIZ-2). Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1) v 81. členu določa, da se postopek za ugotavljanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca med drugim uvede tudi na zahtevo posameznika.

9.Iz ugotovljenega dejanskega stanja sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 6. 2006 zaposlena na delovnem mestu policistke na MNZ, Policiji, PU B., PP A. Z odločbo z dne 15. 10. 2008 je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije zaradi usposobitve za drug poklic ali delo z omejitvami, s polnim delovnim časom. Na podlagi te odločbe je bila s tožnico sklenjena pogodba o poklicni rehabilitaciji z dne 6. 11. 2009 za obdobje od 1. 10. 2009 do 30. 9. 2013. Tožnici je delovno razmerje pri MNZ, Policiji prenehalo pred zaključkom tega obdobja, dne 28. 5. 2013, ko ji je bil vročen sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 15. 5. 2013 (v zvezi s pritožbo tožnice zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 4. 2013). Da je podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita je bilo potrjeno v sodnem postopku.

10.Zmoten je pritožbeni očitek, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo in se zato lastnost zavarovanca po tem datumu ni mogla spremeniti, in da bi morala biti zato od 15. 6. 2006 dalje v matični evidenci kot podlaga zavarovanja vpisano delovno razmerje. Tožnici je delovno razmerje prenehalo zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dne 28. 5. 2013. Tožnica je toženca tudi sama obvestila, da ji je z dnem 28. 5. 2013 prenehalo delovno razmerje na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in da je zato sprožila postopek pred pristojnim sodiščem (priloga B7). Zakonitost odpovedi je bila potrjena v sodnem postopku s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 1087/2013 z dne 28. 5. 2014 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 950/2014 z dne 19. 2. 2015 ter sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 119/2015 z dne 27. 10. 2015.

11.Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na pravnomočno sodbo, izdano v delovnem sporu, v katerem je sodišče tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, zavrnilo. Ker je bilo pravnomočno razsojeno, da je bila tožnici odpoved pogodbe o zaposlitvi odpovedana zakonito, v socialnem postopku v katerem se presoja pravilnost in zakonitost odločb o lastnosti zavarovanca ne more doseči drugačnega rezultata z zatrjevanjem, da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 28. 5. 2013. Podlaga in lastnost zavarovanca sta se zato po 28. 5. 2013 utemeljeno spremenila.

12.Zmotne so tudi pritožbene navedbe o neveljavnosti pogodbe o poklicni rehabilitaciji, ker bi moral kot stranka pogodbe nastopati tožničin delodajalec MNZ, Policija, PP A. Ta je bil stranka pogodbe o poklicni rehabilitaciji z dne 6. 11. 2009. Zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi dne 28. 5. 2013 pa je tožnica k pogodbi o poklicni rehabilitaciji dne 8. 10. 2013 sklenila aneks, s katerim je kot pogodbena stranka namesto tožničinega delodajalca v postopek vstopil Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ). K pogodbi o poklicni rehabilitaciji sta bila sklenjena še dva aneksa, s katerima se je trajanje pogodbe o poklicni rehabilitaciji podaljšalo. Poklicno rehabilitacijo je tožnica dne 30. 6. 2016 tudi uspešno zaključila. Tožnici je posledično na tej podlagi pravilno priznana lastnost zavarovanca.

13.Tožnici je tako pravilno priznana lastnost zavarovanca od 15. 6. 2006 do 15. 11. 2009 kot osebi, ki je v delovnem razmerju (podlaga zavarovanja 001), od 16. 11. 2009 do 28. 5. 2013 kot osebi na prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji med delovnim razmerjem (podlaga zavarovanja 084) in od 29. 5. 2013 do 30. 9. 2016 kot delovnemu invalidu zunaj delovnega razmerja na poklicni rehabilitaciji in čakanju na ustrezno delo (podlaga zavarovanja 086).

14.Neutemeljen je pritožbeni očitek o ugotavljanju lastnosti zavarovanke kot prejemnica starševskih nadomestil. Da tožnica ni nikoli zahtevala ugotovitve lastnosti zavarovanke kot prejemnica starševskega nadomestila po prenehanju delovnega razmerja, tožnica trdi šele v pritožbenem postopku, čeprav je bila z izpodbijano prvostopenjsko odločbo ta zahteva tožnice izrecno zavrnjena.

15.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se večji del pritožbenih navedb (da je tožnica toženko pozvala na odpravo nepravilnosti v sklepu o odpovedi, da ima sklep z dne 4. 4. 2013 pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne more preizkusiti in ga je zato potrebno razveljaviti, da bi imela tožnica v primeru izdanega popravnega sklepa pravice v postopku, tako pa je poseženo v pravico do sodnega varstva in pravnega sredstva ter v pravico do poštenega sojenja, ter navajanje toženke oz. tožene stranke, ki očitno predstavlja delodajalca) nanašajo na delovni spor tožnice. Te navedbe so za socialni spor irelevantne in ne morejo predstavljati podlage za drugačno odločitev kot je bila sprejeta. Povsem irelevantne za socialni spor so tudi trditve, da je tožnica z dnem 31. 5. 2013 še vedno na seznamu mesečnega razporeda za delavca na PP A., in da je prejela plačilne liste za junij, julij, avgust in september 2013.

16.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

17.Pritožbeno sodišče se ni opredelilo do navedb tožnice o tem, kako naj bi se pravilno glasil izrek o stroških postopka, ker so bile te navedbe podane po izteku roka za vložitev pritožbe (30 dni).

18.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

19.V zvezi s predlog tožnice, da se jo oprosti plačila sodnih taks, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva sodne takse ne plačujejo (71. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1).

-------------------------------

1Izpodbijana sodba je bila tožnici vročena 17. 6. 2025, medtem ko je bila dopolnitev pritožbe (obvestilo sodišču) na sodišče posredovana 24. 10. 2025.