Posredovanje poročila o izvedenem izrednem strokovnem nadzoru s svetovanjem

Datum

22.02.2023

Številka

07121-1/2023/242

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki, Uradni postopki, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 13. 2. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o naslednjih vprašanjih:

1.Ali ima Zdravniška zbornica Slovenije (zbornica) pravno podlago, da predlagatelju izvedbe strokovnega nadzora posreduje povzetek poročila o izvedenem nadzoru;

2.Ali ima zbornica pravno podlago, da predlagatelju izvedbe strokovnega nadzora posreduje celotno poročilo o opravljenem nadzoru;

3.Ali je odgovor na prvi dve vprašanji drugačen, če posredovanje povzetka oziroma celotnega poročila zahteva pacient, katerega osebni podatki so vsebovani v poročilu;

4.Ali je odgovor na prvi dve vprašanji drugačen, če posredovanje povzetka oziroma celotnega poročila zahteva družinski član tega pacienta?

5.Ali je odgovor na prejšnje vprašanje odvisen od tega, ali je pacient, katerega osebni podatki so vsebovani v poročilu, umrl;

6.Ali je odgovor na prvi dve vprašanji drugačen, če posredovanje povzetka oziroma celotnega poročila zahteva državni organ, ki je pri svojem poslovanju na podlagi posebnega zakona zavezan k spoštovanju predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Konkretno: ali lahko zbornica povzetek oziroma celotno poročilo posreduje Komisiji za varstvo pacientovih pravic. Ali lahko zbornica povzetek oziroma celotno poročilo posreduje Zastopniku pacientovih pravic;

7.Ali lahko zbornica dostop do povzetka oziroma celotnega poročila omogoči na podlagi vložene zahteve za dostop do informacij javnega značaja iz Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ);

8.Ali lahko zbornica dostop do povzetka oziroma celotnega poročila omogoči na podlagi vložene zahteve za pregled dokumentov zadeve iz 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP);

9.Ali lahko zbornica dostop do povzetka oziroma celotnega poročila omogoči vsakemu organu, ki pri svojem odločanju subsidiarno uporablja določbe ZUP in ju potrebuje kot dokaz v svojem postopku (zahteva organa na podlagi 175. člena ZUP).

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih ter pritožbenih postopkih po ZDIJZ, zato je spodnje mnenje le informativno.

1.Dopustno in obvezno je, da predlagatelj na njegovo zahtevo prejme povzetek poročila, vključno z informacijami o odrejenih ukrepih, in sicer na podlagi šestega odstavka 79. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej).

2.Dopustno je, da predlagatelj prejme vsebino poročila v obsegu, ki ga zbornica po lastni presoji šteje kot povzetek, vendar bi morala zbornica pri tem upoštevati tudi splošno pravilo iz drugega odstavka 89. člena ZVOP-2 o tem, da mora varovati »tajnost« osebnih podatkov, in da lahko v poročilu zapiše le tiste osebne podatke, ki so nujni za dosego namena strokovnega nadzora.

3.Če se pacient sklicuje na pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po 15. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov, je – neodvisno od določb 78. in 79. člena ZZDej – upravičen do vseh zapisov, ki jih je možno opredeliti kot osebne podatke, ki se nanašajo nanj in če so izpolnjeni tudi drugi materialnopravni pogoji za seznanitev (npr. odsotnost posebnih zakonskih izjem). Ali in v kakšnem obsegu to drži, je odvisno od konkretnega besedila zahtevanega poročila.

4.Družinski član lahko pridobi poročilo oziroma povzetek poročila na dveh podlagah: (1) če je sam predlagatelj postopka (v tem primeru lahko pridobi povzetek) ali (2) kot pacientov skrbnik, pooblaščenec ali zastopnik po zakonu. V (2) primeru lahko, odvisno od okoliščin konkretnega primera, uveljavlja pravico pacienta kot predlagatelja postopka ali pravico pacienta do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, lahko pa tudi kakšno drugo zakonsko podlago, če obstaja. V (2) primeru je vprašanje, ali lahko družinski član pridobi poročilo ali le povzetek poročila odvisen od pravne podlage, ki jo uveljavlja v imenu pacienta.

5.Če je pacient umrl, veljajo pravila o dostopu iz drugega in tretjega odstavka 9. člena novega ZVOP-2. V tem primeru lahko zakonski upravičenci pridobijo le tiste osebne podatke, ki se nanašajo na pacienta.

6.Komisija RS za varstvo pacientovih pravic lahko za potrebe vodenja oziroma odločanja v konkretnem postopku pridobi celotno poročilo. Povzetek poročila lahko pridobi kot predlagatelj nadzora. Zastopnik pacientovih pravic neposredno po ZPacP ne more pridobiti poročila ali njegovega povzetka. Lahko pa zastopnik pridobi povzetek poročila, če je bil predlagatelj nadzora po ZZDej, ali po izrecnem pooblastilu pacienta, če je ta upravičenec do seznanitve na katerikoli podlagi.

7.Katerikoli prosilec bi na podlagi ZDIJZ načeloma lahko prejel poročilo, vendar brez tistih delov, ki predstavljajo varovane osebne podatke kogarkoli, in če hkrati ne bi bila podana katera od preostalih zakonskih izjem po ZDIJZ. IP se kot pritožbeni organ ne more vnaprej opredeljevati do konkretnih primerov dostopa do informacij javnega značaja.

8.Z vidika varstva osebnih podatkov ni sporno, če se stranka ali druga oseba seznani s poročilom v okviru pravice do pregledovanja upravne zadeve, če so za to izpolnjeni pogoji po prvem ali drugem odstavku 82. člena ZUP. V zvezi s to pravico IP ni pritožbeni organ.

9.Upravni organ, ki vodi konkretni upravni postopek, lahko izhajajoč iz okoliščin konkretnega primera, za potrebe vodenja tega postopka oziroma za potrebe odločanja v tem postopku pridobi poročilo od zbornice, in sicer na podlagi 34.a člena ZUP v povezavi z 139. in 175. členom ZUP.

Obrazložitev

1.Šesti odstavek 79. člena ZZDej določa, da se v primeru izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem predlagatelju iz petega odstavka 78. člena na njegovo zahtevo posreduje povzetek poročila iz prvega odstavka tega člena in informacije o odrejenih ukrepih. Po petem odstavku 78. člena ZZDej izredni strokovni nadzor uvede pristojna zbornica oziroma strokovno združenje sámo, na zahtevo ministrstva, pristojnega za zdravje, na predlog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bolnika ali njegovega ožjega družinskega člana, zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, pristojne zbornice ali strokovnega združenja, zastopnika pacientovih pravic ter drugih državnih organov (npr. varuh človekovih pravic, komisija za preprečevanje korupcije, informacijski pooblaščenec).

2.Šesti odstavek 79. člena ZZDej govori o posredovanju povzetka poročila. Ker pa zakon ne določa meril za pripravo povzetka (npr. ne določa kaj mora vsebovati, česa ne sme vsebovati in kakšen mora biti njegov obseg), je odločitev o tem, kako bo povzetek pripravljen, kakšen bo njegov obseg in kaj sploh šteti kot povzetek, prepuščena zbornici. Po drugem odstavku 89. člena ZVOP-2 mora izvajalec strokovnega nadzora pri izdelavi poročila ali ocene varovati tajnost obravnavanih osebnih podatkov; v poročilu ali oceni ob zaključku strokovnega nadzora lahko izvajalec strokovnega nadzora zapiše le tiste osebne podatke, ki so nujni za dosego namena strokovnega nadzora. Omenjena določba se sicer nanaša na poročilo, vendar jo je po mnenju IP treba smiselno upoštevati tudi pri pripravi povzetka poročila. Dodajamo še, da ima varovanje »tajnosti« pacientovih osebnih podatkov smisel le v razmerju do drugih oseb, na pa tudi nasproti pacientu, če nastopa kot uporabnik povzetka poročila.

3.Na področju pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki IP nastopa kot nadzorni organ, zaradi česar se ne more vnaprej opredeljevati do konkretnih primerov. Ker je pravica do seznanitve samostojna oziroma od drugih podobnih upravičenj neodvisna pravica, načeloma ni ovir, da pacient ne bi mogel na zahtevo prejeti tistih delov poročila, ki se neposredno nanašajo nanj, torej podatkov, ki na primer govorijo o njegovih ravnanjih, lastnostih, stanjih in razmerjih. To pravico lahko pacient ali druga oseba uveljavlja poleg pravice iz ZZDej ali drugih zakonov. Za seznanitev z lastnimi osebnimi podatkov morajo biti izpolnjeni vsi materialnopravni pogoji, npr. obstoj osebnih podatkov, navezovanje teh osebnih podatkov na pacienta, odsotnost posebnih zakonskih omejitev itd.

4.Družinski člani pacienta lahko uveljavljajo pravice, ki jih imajo sami kot potencialni upravičenci, torej v svojem imenu – na primer po 15. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov, drugem odstavku 82. člena ZUP, ZDIJZ in ZZDej, če so za to v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji. Lahko pa uveljavljajo iste pravice v imenu pacienta, če nastopajo kot njegovi pooblaščenci, skrbniki ali zastopniki po zakonu.

5.Po zakonu (ZVOP-2 v 9. členu) so možni upravičenci do osebnih podatkov umrlega pacienta, ki se nahajajo na poročilu: (1) osebe, ki izkažejo pravni interes za uveljavljanje pravic pred subjekti javnega sektorja in (2) zakonec, zunajzakonski partner, otroci, starši ali dediči, če umrli posameznik ni pisno prepovedal razkritja. ZVOP-2 v 9. členu sicer določa še nekatere druge podlage, vendar so te v konkretnem primeru manj verjetne, ker zasledujejo druge interese upravičencev.

6.Komisija RS za varstvo pacientovih pravic iz ZPacP je upravni organ, ki vodi pritožbeni postopek tudi po določbah ZUP. Zato ima že na tej podlagi pravico do pridobitve poročila, če je to potrebno za vodenje postopka oziroma za odločanje – o pravni podlagi gl. 9. točko mnenja in obrazložitev. Ker komisija spada med upravičene predlagatelje po tretjem odstavku 78. člena ZPacP in tudi po petem odstavku 78. člena ZZDej. V tej vlogi lahko pridobi povzetek poročila. Drugače velja za zastopnika pacientovih pravic, ker ima ta preiskovalna pooblastila le nasproti izvajalcu zdravstvene dejavnosti, kjer je prišlo do problema pri zdravstveni oskrbi. Drugače je, če zastopnik nastopa kot upravičeni predlagatelj po ZZDej ali če je za pridobitev poročila oziroma povzetka poročila izrecno pooblaščen s strani pacienta. Vendar v slednjem primeru zastopnik ne more izvrševati več pravic kot jih ima pacient. To pomeni, da lahko zastopnik v vlogi pooblaščenca pridobi poročilo oziroma povzetek poročila le, če je do tega upravičen tudi sam pacient na kateri od obravnavanih podlag v preostalih točkah tega mnenja. Po mnenju IP se mora pooblastilo nanašati na konkretni postopek, ki ga zastopnik že vodi.

7.Prosilec po ZDIJZ je lahko kdorkoli in za vse veljajo enaki materialnopravni pogoji za pridobitev informacije javnega značaja. Med materialnopravne pogoje spada tudi neobstoj katere od izjem iz prvega odstavka 6. člena in 5.a člena ZDIJZ. Med te spada tudi izjema varstva osebnih podatkov, po kateri katerikoli prosilec (tudi pacient) ni upravičen do dokumenta oziroma tistih delov dokumenta, ki vsebujejo varovane (nejavne) osebne podatke kogarkoli. To praktično pomeni, da pacient pravico po ZDIJZ lahko uveljavil praviloma na način delnega dostopa. V podrobnejšo presojo se IP ne more spuščati, ker nastopa kot pritožbeni organ po ZDIJZ.

8.ZUP v prvem in drugem odstavku 82. člena določa posebno procesno pravico do seznanitve z upravnim dokumentarnim gradivom v upravni zadevi pri organu, ki odloča po ZUP. Te določbe so z vidika varstva osebnih podatkov tudi pravna podlaga za obdelavo oziroma razkritje sicer varovanih osebnih podatkov, če se nahajajo na zahtevanem dokumentu. Ali in v kakšnih primerih ter v kakšnih okoliščinah so pri zbornici izpolnjeni pogoji po 82. členu ZUP v zvezi s poročilom o strokovnem nadzoru, IP ne more presojati. To spada v pristojnost zbornice kot organa, ki prejeme zahtevo potencialnega upravičenca. IP tudi ni pritožbeni organ v primeru zavrnitve zahteve po 82. členu ZUP.

9.ZUP v 34.a členu določa, da so upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke. Zahteva mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje, namen njihove uporabe in številko upravne zadeve. Dopolnilni in tudi bolj omejeni podlagi sta še v 139. členu in 175. členu ZUP.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka