Jedro

Če se preloženi narok opravi pred spremenjenim senatom, sme senat v skladu z določilom tretjega odstavka 302. člena ZPP potem, ko so se stranke izjavile, odločiti, da se priče, izvedenci in stranke ne zaslišijo znova, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. Ker se tožnica naroka brez opravičenega razloga ni udeležila, se je s tem sama odrekla možnosti izjaviti se o tem vprašanju. Zato kršitev načela neposrednosti, ker je sodišče prve stopnje prebralo zapisnike o zaslišanju prič in njenem zaslišanju brez njenega soglasja, ni podana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z odločbo z dne 5. 4. 2011 je sodišče prve stopnje odločilo o nadaljevanju pravdnega postopka ter dopustilo objektivno spremembo tožbe z dne 2.2.2011. Zavrnilo je primarni tožbeni zahtevek na plačilo 79.768,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.2.2002 dalje do plačila. S primarnim tožbenim zahtevkom je tožnica od toženca iz naslova skupnega premoženja vtoževala znesek 25.768,00 EUR (solastninski delež tožnice na toženčevem voznem parku) ter znesek 54.000,00 EUR iz naslova dela pri tožencu v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek na plačilo zneska 54.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.2.2002 dalje, ki ga je vtoževala iz naslova dela in toženčeve neupravičene obogatitve. Odločilo je še, da je tožnica dolžna tožencu plačati pravdne stroške v znesku 5.529,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku petnajstdnevnega paricijskega roka do plačila.

2. Proti sodbi se laično pritožuje tožnica brez navedbe pritožbenih razlogov. V obširni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje sodbo izdalo nezakonito, enostransko, brez njene prisotnosti in brez njenega zaslišanja. Na sodbo je čakala devet let. Naroka dne 5. 4. 2011 se ni mogla udeležiti zaradi bolezni, sodišče pa je narok kljub temu opravilo in sodbo nezakonito izdalo brez njenega zaslišanja. Prav tako je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem priče M.T.. V nadaljevanju pritožnica v obširnih pritožbenih navedbah graja ugotovitev sodišča prve stopnje o neobstoju zunajzakonske skupnosti s tožencem. V zvezi z vprašanjem obstoja zunajzakonske skupnosti izpodbija izpovedbe toženca ter zaslišanih prič F.K., J.V., I.B., M.N., S.U. ter A.Z.. Prav tako prilaga fotografijo s praznovanja hčerinega rojstnega dne, na kateri je tudi priča A.Z..

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je narok dne 5.4.2011 pravilno opravilo v tožničini nenavzočnosti v skladu z določilom petega odstavka 282. člena ZPP. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje sodbo izdalo nezakonito brez zaslišanja tožnice, tako ni utemeljen, saj je bila tožnica na narok pravilno vabljena, svojega izostanka pa ni opravičila. Tudi njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložila zaradi svojega izostanka z naroka, je bil pravnomočno zavrnjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2021/2011 z dne 23.11.2011. 5. Če se preloženi narok opravi pred spremenjenim senatom, sme senat v skladu z določilom tretjega odstavka 302. člena ZPP potem, ko so se stranke izjavile, odločiti, da se priče, izvedenci in stranke ne zaslišijo znova, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. Ker se tožnica naroka brez opravičenega razloga ni udeležila, se je s tem sama odrekla možnosti izjaviti se o tem vprašanju (1). Zato pritožbene navedbe, s katerimi tožnica smiselno zatrjuje kršitev načela neposrednosti, ker je sodišče prve stopnje brez njenega soglasja prebralo zapisnike o zaslišanju prič in njenem zaslišanju, niso utemeljene.

6. Da pravdni stranki v obdobju od leta 1993 do leta 2000 nista živeli v zunajzakonski skupnosti, čemur tožnica v pritožbi nasprotuje z obširnimi navedbami, je bilo že pravnomočno odločeno z delno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1082/2002 z dne 21. 5. 2007 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4170/2007 z dne 14. 11. 2007 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 379/2008 z dne 14. 10. 2010. Zato obširne pritožbene navedbe, s katerimi tožnica to ugotovitev sodišča prve stopnje graja, niso utemeljene. Posledično niso relevantne niti obsežne pritožbene navedbe, s katerimi tožnica izpodbija dokazno oceno izpovedb prič in toženca glede vprašanja obstoja zunajzakonske skupnosti, saj je bilo o tem vprašanju že pravnomočno odločeno.

7. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznega predloga z zaslišanjem priče M.T., ki ga je tožnica tudi sicer postavila prepozno (286. člen ZPP), v zvezi z dejstvom obstoja zunajzakonske skupnosti, o čemer je bilo že pravnomočno odločeno, je pravilna. Tožnica je dokazilo v prilogi A15, na katerega se je sklicevala v pritožbi, predložila prepozno, potem, ko je rok za vložitev pritožbe že potekel. Pa tudi sicer gre za nedopustno pritožbeno novoto, saj tožnica ni izkazala, da predloženega dokazila ni mogla predložiti brez svoje krivde v postopku pred sodiščem prve stopnje (337. člen ZPP).

8. V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso podani. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pravdni stranki nista živeli v zunajzakonski skupnosti, je sodišče prve stopnje primarni zahtevek tožnice, ki ga je vtoževala iz naslova skupnega premoženja, pravilno zavrnilo. Eden izmed pogojev za nastanek skupnega premoženja med zunajzakonskima partnerjema je namreč obstoj zunajzakonske skupnosti med partnerjema. Ker pravdni stranki nista živeli v zunajzakonski skupnosti, tudi skupnega premoženja nista mogli ustvariti (52. člen ZZZDR (2) v zvezi z 12. členom ZZZDR), zato temelj primarnega zahtevka ni podan. Podrejeni zahtevek v višini 54.000,00 EUR je tožnica vtoževala iz naslova neupravičene obogatitve. Zaradi podane materialnopravne nesklepčnosti zahtevka (glej razloge v točkah 17-20 obrazložitve prvostopenjske sodbe, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja) je tudi odločitev o zavrnitvi podrejenega tožbenega zahtevka pravilna. V postopku pa tudi ni bila zagrešena kakšna od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Višje sodišče je zato v skladu z določbo 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

9. Tožnica stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, zato je izrek o stroških odpadel. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) N. Betetto, Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, 2. knjiga, stran: 644- 646, glej tudi sodbo VSRS II Ips 799/1995. (2) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih: Uradni list SRS, št.15/1976 s spremembami in dopolnitvami.