Jedro

Izrek sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, iz katerega izhaja, da se storilcu izreka prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil na dan 2.3.2010, je povsem jasen, določen in izvršljiv, zato sodišču prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa ni potrebno izrecno naštevati kategorije motornih vozil, za katere velja izrečen ukrep.

Izrek

Pritožba storilčeve zagovornice se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu prekrška izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 2.3.2010, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu in mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilčeva zagovornica, ki v pritožbi navaja, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni ugotovilo odločilnih dejstev tj. kategorij motornih vozil, za katere je storilec imel vozniško dovoljenje na dan 2. 3. 2010, zaradi česar sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Izrek sodišča je v izpodbijanem delu prepis prvega stavka III. odst. 22. čl. Zakona o prekrških (ZP-1), ki pa ni določen in ni izvršljiv, sankcija pa ni konkretizirana. Ne more biti namreč uradni osebi, ki bo izvršila pravnomočni sklep, prepuščeno odločanje o tem, za katere kategorije prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja velja in za katere ne. Prenehanje se izreče na določen dan, storilec pa lahko že naslednji dan pridobi vozniško dovoljenje za novo kategorijo ali kadarkoli do izvršitve sklepa. Zato mora sodišče v izreku določno navesti, za katere kategorije motornih vozil vozniško dovoljenje preneha veljati, zoper takšno odločitev pa mora storilec imeti pravico do pritožbe, ki pa je z izpodbijanim sklepom nima, s čimer je poseženo v njegovo pravico do pravnega sredstva, pravico do enakega varstva pravic in do sodnega varstva.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je storilcu bilo s tremi plačilnimi nalogi Policijske postaje C., ki so postali pravnomočni v obdobju od 22. 7. 2008 do 11. 3. 2010, izrečenih skupno 21 kazenskih točk za prekrške, storjene z motornimi vozili B kategorije. Ob takšnih ugotovitvah, ki jih storilčeva zagovornica pritožbeno ne izpodbija, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je storilec v obdobju krajšem od treh let dosegel in presegel skupno 18 kazenskih točk v cestnem prometu, zato mu je utemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 2.3.2010, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk v cestnem prometu. Takšno posledico namreč predpisuje III. odst. 22. čl. ZP-1. Kako naj bi se glasil izrek sklepa, s katerim sodišče storilcu na podlagi 202. a čl. ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v ZP-1 ni nikjer posebej predpisano. V I. odst. 202. a čl. ZP-1 je namreč določeno le, da sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk in da obrazložitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja mora vsebovati navedbo vseh kategorij motornih vozil, vpisanih v vozniško dovoljenje storilca, s katerimi so bili storjeni prekrški zoper varnost javnega prometa, in podatkov o pravnomočnih sodbah in odločbah o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu (navedba organa, ki je sodbo oziroma odločbo izdal, datum izdaje in pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe). Kot pravilno ugotavlja tudi zagovornica v pritožbi pa je v III. odst. 22. čl. ZP-1 določeno, da sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Ker je iz registra voznikov, ki ga vodijo upravne enote, povsem natančno mogoče določiti, katere kategorije je imel voznik vpisane na določen dan, je izrek izpodbijanega sklepa povsem jasen, določen in izvršljiv, četudi sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa ni izrecno naštelo kategorije motornih vozil, za katere velja izrečeni ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Po mnenju pritožbenega sodišča to tudi ni potrebno. S takšnim izrekom ni prepuščeno uradni osebi na upravni enoti, ki bo takšen sklep izvršila, da sama določa, za katere kategorije preneha veljati storilčevo dovoljenje. To namreč preneha veljati le za tiste kategorije, ki so bile vpisane v njegovo vozniško dovoljenje na dan 2. 3. 2010. Če bi storilec po tem datumu pridobil vozniško dovoljenje za še kakšno novo kategorijo motornih vozil, mu vozniško dovoljenje za kategorije pridobljene po 2. 3. 2010 ne bi prenehalo veljati. Pritožbeni očitki o neizvršljivosti, nedoločenosti in nerazumljivosti izreka izpodbijanega sklepa so tako neutemeljeni.

Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in da so storilcu kršene pravica do pravnega sredstva, do enakega varstva pravic in do sodnega varstva. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča treba pravico do pravnega sredstva razumeti kot pravico do učinkovitega pravnega sredstva. V obrazložitvi morajo biti zato določno navedeni razlogi, s katerimi sodišče utemeljuje svojo odločitev (odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-127/95 z dne 6. 10. 1995, točka 51 obrazložitve). Pravica od pravnega sredstva se torej zagotavlja (predvsem) z obrazložitvijo, saj se ta pravica lahko učinkovito uveljavlja le, če je odločba v vsaki bistveni točki obrazložena na dovolj konkreten način, da je mogoča presoja njene pravilnosti (sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. IV Ips 1/2007 z dne 15. 2. 2007). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo vse odločilne okoliščine, za katere I. odst. 202. a čl. ZP-1 določa, da morajo biti navedene v obrazložitvi takšnega sklepa. V četrtem odstavku obrazložitve pa je prvostopenjsko sodišče navedlo tudi , da je storilec vozniško dovoljenje za B kategorijo motornih vozil prvič pridobil 8.7.1999 in da mu glede na izrek izpodbijanega sklepa preneha veljati vozniško dovoljenje za kategorije B, G in H motornih vozil. Ker so v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedene vse odločilne okoliščine, ki so narekovale izdajo izpodbijanega sklepa, se je storilec imel možnost seznaniti z vsemi pravno relevantnimi razlogi za sprejeto odločitev in pravilnost ugotovitev, ki izhajajo iz obrazložitve tudi izpodbijati ter tako izkoristiti pravice do sodnega varstva, enakega varstva pravic in do učinkovitega pravnega sredstva, vendar storilčeva zagovornica nobene od pravno relevantnih dejanskih ugotovitev z obravnavano pritožbo ne izpodbija, zaradi česar je pritožbeno sodišče nanje vezano. Ob takšnih pritožbeno neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah pa je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo storilčeve zagovornice kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (III. odst. 163. čl. ZP-1).

Ker storilčeva zagovornica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi I. odst. 147. čl. ZP-1 odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.