Jedro

Ker je vrednost spornega predmeta pod 1.000.000 SIT, revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže. Toženi stranki Ž. M. in Z. M. trpita sami stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je oporoka M. G. K. J., sestavljena dne 3.12.1990 v bolnišnici Onkološkega inštituta v Ljubljani, neveljavna. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, ali pa njeno razveljavitev ter razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predpisana obličnost iz drugega odstavka 65. člena Zakona o dedovanju zahteva podpis oporočitelja na sodni oporoki. Sodna oporoka, ki je oporočitelj ni podpisal, ampak je nanjo dal le ročno znamenje, je veljavna le ob pogoju, da je sestavljena v navzočnosti dveh oporočnih prič. Tem pogojem ni bilo zadoščeno. Lastnoročnega podpisa ni mogoče enačiti z odtisom kazalca desne roke oporočitelja.

Toženi stranki Ž. M. in Z. M. sta na revizijo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1999).

Revizija ni dovoljena.

Postopek pred sodiščem prve stopnje se je v tej zadevi končal po 14.7.1999, torej po uveljavitvi novega ZPP. Glavna obravnava, na kateri je sodišče prve stopnje izdalo sodbo, je bila namreč dne 14.2.2001. Zato je treba po določbi prvega odstavka 498. člena ZPP glede dovoljenosti revizije uporabiti določbe tega ZPP, ne pa dosedanjih procesnih predpisov (ZPP 1977). Po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP pa je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT. V obravnavanem primeru je vrednost spornega predmeta ob vložitvi tožbe bila označena z zneskom 50.000 SIT. Zvišanja vrednosti spornega predmeta, ki ga je tožeča stranka opravila na glavni obravnavi dne 28.5.1999 (tretji narok za glavno obravnavo po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje) procesno ni mogoče upoštevati kot spremembo vrednosti spornega predmeta, saj zvišanje ni bilo opravljeno v pogojih 40. člena tedaj še veljavnega ZPP 1977. Po določbi 377. člena ZPP nedovoljeno revizijo zavrže revizijsko sodišče s sklepom, če tega ni storilo že sodišče prve stopnje.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi z določbama 154. in 155. člena ZPP.

Tožeča stranka trpi stroške revizije, ker z njo ni uspela, tožena stranka pa stroške odgovora nanjo, ker z navedbami v njej k odločitvi ni prispevala.