Jedro

Storilec je moral globo plačati pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, zato je bil v primerjavi z ostalimi storilci prekrškov, ki s plačilom (polovice) globe pred iztekom roka za vložitev pravnega sredstva izgubijo pravico do le-tega, deležen dvojne ugodnosti; (i) kljub takojšnjemu plačilu polovice izrečene globe je smel (za razliko od drugih storilcev prekrškov) vložiti zahtevo za sodno varstvo, poleg tega pa mu je v skladu z odločitvijo sodišča (ii) ostala tudi pravica do plačila polovične globe, ne glede na končni izid prekrškovnega postopa. Gre za pozitivno diskriminacijo, ki je zaradi načela prepovedi reformatio in peius ni mogoče odpraviti.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Carinska uprava Republike Slovenije, Carinski urad Murska Sobota je s plačilnim nalogom, št. 14018 z dne 23. 7. 2014, storilca prekrška I. G. spoznal za odgovornega storitve prekrška po prvem odstavku 40.a člena Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (v nadaljevanju ZDCOPMD). Za storjeni prekršek je prekrškovni organ storilcu izrekel globo v znesku 3.500,00 EUR. Okrajno sodišče v Lendavi je s sodbo ZSV 91/2014 z dne 14. 12. 2015 zahtevi storilca prekrška za sodno varstvo delno ugodilo in plačilni nalog prekrškovnega organa v odločitvi o sankciji spremenilo ter storilca prekrška spoznalo za odgovornega storitve prekrška po devetem odstavku 40.a člena ZDCOPMD ter mu izreklo globo v znesku 2.000,00 EUR. Sodišče je odločilo, da preplačilo globe v znesku 750,00 EUR prekrškovni organ vrne storilcu prekrška. V ostalem je sodišče zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil vrhovni državni tožilec, kot navaja v uvodu zahteve, zaradi kršitve prvega odstavka 57.c člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi s 4. in 5. točko 156. člena ZP-1 ter 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 in drugega odstavka 200.a člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1, v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1. V obrazložitvi zahteve navaja, da je sodišče v obravnavanem primeru zmotno štelo, da kljub vloženi zahtevi storilec ni izgubil pravice do plačila polovične globe, in je ob tem, ko mu je izreklo nižjo globo, priznalo upravičenost do vrnitve preveč plačane globe. Pri tem je v svojem izračunu izhajalo iz višine že plačane (polovične) globe in (zaradi zmotne razlage in uporabe zakona) iz obveznosti plačila polovične globe, namesto iz obveznosti plačila celotne izrečene globe. Uveljavlja tudi, da je sodišče zagrešilo kršitev po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker svoje odločitve o tem, da mora prekrškovni organ storilcu vrniti preplačano globo v višini 750,00 EUR, ni obrazložilo, ter da je sodišče kršilo tudi določbo 200.a člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1, ker je z odločitvijo o vrnitvi preplačila globe poseglo v izvršitev odločbe, ki je v pristojnosti prekrškovnega organa. Vrhovnemu sodišču predlaga, da ugotovi, da je bila z izpodbijano sodbo prekršena določba prvega odstavka 57.c člena v zvezi s 4. in 5. točko 156. člena ZP-1 ter 8. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1 in drugi odstavek 200.a člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1. 3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu prekrška, ki pa se o njej ni izjavil. B-1.

4. Iz podatkov prekrškovnega spisa izhaja, da je prekrškovni organ storilcu prekrška s plačilnim nalogom z dne 23. 7. 2014 izrekel globo v znesku 3.500,00 EUR. Prekrškovni organ je s sklepom z dne 23. 7. 2014 odločil, da se storilcu prekrška začasno odvzame več dokumentov oziroma listin, ker obstaja nevarnost, da se bo storilec, ki nima stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije z odhodom v tujino izognil plačilu globe. Iz odredbe (listovna št. 9 spisa) z dne 24. 7. 2014 izhaja, da se začasno odvzeti dokumenti oziroma listine storilcu prekrška vrnejo, ker je storilec prekrška izrečeno globo že plačal. Iz dokumenta na listovni št. 10 spisa izhaja, da je storilec prekrška plačal izrečeno globo v polovičnem znesku, in sicer 1.750,00 EUR.

5. Zoper izdani plačilni nalog je storilec prekrška dne 14. 8. 2014 vložil zahtevo za sodno varstvo, v kateri je navedel, da v postopku kontrole ni razumel jezika, da je bil le voznik, in mu je zato izrečena previsoka globa, ter da je bil v času storitve prekrška na letnem dopustu in tako ni opravljal prevoza.

6. Okrajno sodišče v Lendavi je s sodbo z dne 14. 12. 2015 zahtevi za sodno varstvo delno ugodilo ter izpodbijani plačilni nalog v odločbi o sankciji spremenilo in storilca prekrška spoznalo za odgovornega za prekršek po devetem odstavku 40.a člena ZDCOPMD, zaradi česar mu je izreklo globo v znesku 2.000,00 EUR ter odločilo, da se storilcu preplačilo globe v znesku 750,00 EUR vrne. V ostalem je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo.

7. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je utemeljena navedba storilca v zahtevi za sodno varstvo o tem, da je bil le voznik in mu je bila zato izrečena previsoka globa. Po storitvi prekrška je namreč od 17. 4. 2015 dalje začela veljati novela ZDCOPMD-F, ki je v devetem odstavku 40. člena določila, da se z globo 250,00 EUR za vsako začetno 24-urno obdobje kršitve, vendar največ do višine 2.000,00 EUR, kaznuje za prekršek voznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Sodišče je zato upoštevaje določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1 (uporaba milejšega zakona) storilca prekrška spoznalo za odgovornega za prekršek po devetem odstavku ZDCOPMD, izrečeno globo pa mu je znižalo iz izrečenih 3.500,00 EUR na 2.000,00 EUR. Sodišče je v razlogih sodbe navedlo še, da ker je storilec, ki je tujec, polovico skupno izrečene globe, to je 1.750,00 EUR že plačal, mora prekrškovni organ storilcu preplačilo v znesku 750,00 EUR vrniti.

B-2.

8. Bistvo vložene zahteve za varstvo zakonitosti je v navedbi, da je storilec z vložitvijo zahteve za sodno varstvo, s katero je sicer delno uspel, izgubil pravico do plačila polovične globe. Po stališču vložnika zahteve bi zato moralo sodišče všteti plačan polovični znesek prvotno izrečene globe v novo izrečeno celotno globo, ne pa v polovico novo izrečene globe. Sodišče bi torej moralo odločiti drugače, in sicer ne tako, da se storilcu vrne del vplačanega zneska v višini 750,00 EUR, pač pa, da je storilec dolžan doplačati še 250,00 EUR globe.

9. Po določbi prvega odstavka 57.c člena ZP-1, ki je bil uzakonjen z novelo ZP-1H(1) ter spremenjen oziroma dopolnjen z novelo ZP-1I(2), kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog, plača samo polovico izrečene globe, če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti. Če plača pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog ali ugovor zoper plačilni nalog po prejšnjem členu ni dovoljen, razen če je v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo.

10. Vrhovno sodišče je procesno situacijo, ko je storilec prekrška plačal polovico globe pred potekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo in kljub temu v zakonitem roku vložil zahtevo za sodno varstvo obravnavalo že v več svojih odločbah (sodbe IV Ips 1/2013 z dne 19. 2. 2013, X Ips 293/2012 z dne 9. 5. 2013 ter IV Ips 96/2013 z dne 17. 9. 2013). V njih je zavzelo stališče, da storilec v tem primeru izgubi pravico do polovičnega plačila, kar pomeni, da bi po pravnomočnosti sodbe o zahtevi za sodno varstvo moral plačati še preostanek izrečene globe skupaj s stroški postopka na sodišču, če bo sodišče zahtevo za sodno varstvo zavrnilo ali zavrglo.

11. Vrhovno sodišče je pri navedeni presoji izhajalo iz tedaj veljavne zakonske ureditve pravice do plačila polovice polovice globe. V skladu s tedaj veljavnim četrtim odstavkom 57. člena ZP-1 je namreč lahko kršitelj, ki ni vložil zahteve za sodno varstvo v osmih dneh od prejema plačilnega naloga, v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga plačal polovico izrečene globe.

12. Navedena sodna praksa pa po sedaj veljavni zakonski ureditvi pravice do plačila polovičnega zneska globe ni več uporabna oziroma spremenjena zakonska ureditev terja drugačno stališče. Novela ZP-1H je namreč v novem 57.c členu izrecno določila, da če kršitelj plača polovico globe pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog ni dovoljena. Ta ureditev je bila dopolnjena z novelo ZP-1I, ki je navedenemu pravilu dodala izjemo, v skladu s katero ima kršitelj pravico do vložitve zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog oziroma odločbo o prekršku v primeru, če je v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo. Takšna situacija je predvidena v določbi sedmega odstavka 57. člena ZP-1 po kateri mora kršitelj, ki bi se lahko z odhodom zaradi prebivanja v tujini izognil plačilu globe, plačati globo takoj na kraju prekrška.

13. V obravnavanem primeru je bil storilec prekrška tujec – državljan Romunije, ki je bil na območju Republike Slovenije zgolj v tranzitu, zato je prekrškovni organ presodil, da mu je treba zaradi zavarovanja izvršitve plačila globe odvzeti dokumente. Storilec prekrška je bil zaradi izvedenega ukrepa, če je želel nadaljevati pot, dejansko prisiljen plačati globo pred iztekom osemdnevnega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo, torej pred pravnomočnostjo izdanega plačilnega naloga. Ker je globo plačal pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, je bil upravičen do polovičnega plačila globe.

14. Pritrditi je treba vložniku zahteve za varstvo zakonitosti, da je bil v obravnavanem primeru storilec, ker je moral globo plačati pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, v primerjavi z ostalimi storilci prekrškov, ki s plačilom (polovice) globe pred iztekom roka za vložitev pravnega sredstva izgubijo pravico do le-tega, deležen dvojne ugodnosti; (i) kljub takojšnjemu plačilu polovice izrečene globe je smel (za razliko od drugih storilcev prekrškov) vložiti zahtevo za sodno varstvo, poleg tega pa mu je v skladu z odločitvijo sodišča (ii) ostala tudi pravica do plačila polovične globe, ne glede na končni izid prekrškovnega postopa. Takšna procesna situacija tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja svojevrstno (sicer pozitivno) diskriminacijo, ki pa je v okviru obstoječe zakonske ureditve (ki storilcu prekrška, ki mora globo plačati pred pravnomočnostjo, izrecno dopušča vložitev pravnega sredstva) ni mogoče odpraviti. ZP-1 namreč v določbi dvanajstega odstavka 65. člena v postopku z zahtevo za sodno varstvo uzakonja eno izmed temeljnih načel slovenskih pritožbenih postopkov, to je načelo prepovedi reformatio in peius.(3) V skladu s tem načelom (katerega bistvo je, da vložitev pravnega sredstva za pritožnika ni obremenjena s tveganjem, da si bo z njegovo vložitvijo poslabšal svoj položaj) je vložnik zahteve s sodnim varstvom v postopku pred sodiščem v polnem obsegu zavarovan pred spremembo na slabše tako glede ugotovitve dejanskega stanja, kot tudi pravne opredelitve prekrška in izreka strožje sankcije.

15. V obravnavanem primeru bi moralo sodišče po stališču vložnika zahteve za varstvo zakonitosti, kljub temu, da je storilec z zahtevo za sodno varstvo delno uspel (zaradi spremenjene pravne opredelitve prekrška se mu namesto 3.500,00 EUR izreče globa v višini 2.000,00 EUR), ugotoviti, da je zaradi vloženega pravnega sredstva izgubil pravico do plačila polovice izrečene globe ter odločiti, da se mu že plačan polovični znesek globe (1.750,00) všteje v novo izrečeno celotno globo (2.000,00 EUR), zaradi česar bi moral doplačati še 250,00 EUR globe. Takšno stališče je nesprejemljivo in v nasprotju z načelom prepovedi reformatio in peius, saj pomeni, da bi bil storilec prekrška, zaradi vloženega pravnega sredstva v njegovo korist, s katerim je celo delno uspel, dejansko v slabšem položaju; plačati bi moral višji znesek globe, kot ga bi bil dolžan plačati, če pravnega sredstva zoper izpodbijani plačilni nalog sploh ne bi vložil. B-3.

16. Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti trdi, da je v izpodbijani pravnomočni sodbi podana kršitev po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker da sodišče svoje odločitve, da mora prekrškovni organ storilcu vrniti preplačano globo, ni obrazložilo.

17. Bistvena kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 je podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba (sploh) nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. V okviru uveljavljane kršitve sodišče presoja le tiste očitke zahteve za varstvo zakonitosti, ki se nanašajo na odločilna dejstva, o katerih nista zavzela stališča niti prekrškovni organ niti sodišče. 18. V obravnavanem primeru ni mogoče pritrditi vložniku zahteve, da sodišče odločitve o vrnitvi preplačane globe sploh ni obrazložilo. V 9. točki na četrti strani sodbe je navedlo, da ker je storilec – tujec, polovico skupno izrečene globe, to je 1.750,00 EUR že plačal, mu je prekrškovni organ dolžan vrniti preplačilo v znesku 750,00 EUR. Takšne razloge sodišča je treba povezati z razlogi v 8. točki na tretji in četrti strani sodbe, v kateri je sodišče pojasnilo zakaj je storilca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po devetem odstavku 40a. člena ZDCOPMD ter mu zaradi tega znižalo globo iz izrečenih 3.500,00 EUR na 2.000,00 EUR. Zatrjevana absolutna bistvena kršitev po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 kršitev torej ni podana.

19. Vložnik zahteve trdi še, da je sodišče z odločitvijo o vrnitvi preplačila globe kršilo določbo drugega odstavka 200.a člena ZP-1, ker da je poseglo v izvršitev odločbe, ki je v pristojnosti prekrškovnega organa.

20. Sodišče je v izreku sodbe med drugim res odločilo, da prekrškovni organ storilcu vrne preplačilo globe v znesku 750,00 EUR, vendar s tem ni kršilo določbe drugega odstavka 200.a člena ZP-1, ki določa, da če je bila odločba v postopku s pravnim sredstvom spremenjena na način, ki vpliva na odmero globe ali stroškov postopka, organ, ki je odločal na prvi stopnji, izda nov univerzalni plačilni nalog ali poziv za plačilo z ustrezno spremenjenimi vsebinami. Sodišče s takšno odločitvijo ni poseglo v pristojnost prekrškovnega organa v izvezi z izvršitvijo izpodbijanega plačilnega naloga, saj je bil ta s storilčevim plačilom globe v znesku 1.750,00 ERU že izvršen, temveč je prekrškovnemu organu le naložilo, da mora storilcu preveč plačani znesek globe vrniti.

C.

21. Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitev, ki jo v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja vrhovni državni tožilec, je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

(1) Uradni list Republike Slovenije št. 21/2013 z dne 13. 3. 2013. (2) Uradni list Republike Slovenije št. 111/2013 z dne 27. 12. 2013. (3) Odločba o prekršku se ne sme spremeniti v škodo kršitelja.