Jedro

V primeru, ko je upravitelj zavezanec za DDV, znesek najnižjega nadomestila predstavlja znesek z vključenim DDV, saj le tako določen znesek zadostuje za kritje najnižjega nadomestila. Prav tako je v novejši sodni praksi uveljavljeno stališče, da je pri določitvi zneska najnižjega predujma treba upoštevati tudi prispevke, ki jih je potrebno plačati. Res je zavezanec za plačilo prispevkov stečajni dolžnik, medtem ko je zavezanec za plačilo DDV upravitelj. Vendar pa je iz navedenega razvidno, da le skupni znesek predstavlja znesek najnižjega nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, ki mora biti na voljo upravitelju, da lahko izpelje stečajni postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da se upraviteljevemu predlogu z dne 23.12.2016 ugodi in se iz sredstev sodišča prve stopnje na fiduciarni račun upravitelja nakaže še 156,26 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v njegovi 2. točki izreka odločilo, da se upraviteljev predlog z dne 23.12.2016 zavrne.

2. Zoper navedeni sklep se je upravitelj pravočasno pritožil. Navaja, da si je na podlagi sodišča prve stopnje o nagradi upravičen izplačati znesek z obračunanim DDV, tako da je ta zapadel v plačilo, ne more pa ga izplačati. Glede na okoliščine primera pa stečajne mase ne bo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Dejstvo, da je upravitelj zavezanec za plačilo DDV, ni sporno, tudi s sklepom z dne 2.12.2016 je sodišče prve stopnje odločilo, da se pri odmeri nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila le-to poveča za DDV.

5. V skladu s 1. odstavkom 233. člena ZFPPIPP začetni predujem za stroške stečajnega postopka, poleg zneska nadomestila za objave in pavšalnega zneska stroškov stečajnega postopka, zajema tudi najnižje nadomestilo upravitelja za izdelavo otvoritvenega poročila. Kolikšen je ta znesek, ZFPPIPP ne določa, temveč je to določeno v Pravilniku o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Pravilnik). Pravilnik pa v 2. členu določa, da se nagrada za delo upravitelja poveča za davek na dodano vrednosti, če je upravitelj zavezanec za plačilo tega davka.

6. Določitev nagrade, ki je tudi podlaga za določitev višine začetnega predujma, je torej prepuščena Pravilniku. Ta pa poleg zneskov najnižjega nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila (5. člen Pravilnika) določa še, da se nadomestilo poveča za DDV, če je upravitelj davčni zavezanec (2. člen Pravilnika). Po oceni višjega sodišča pa to pomeni, da v primeru, ko je upravitelj zavezanec za DDV, znesek najnižjega nadomestila predstavlja znesek z vključenim DDV, saj le tako določen znesek zadostuje za kritje najnižjega nadomestila. V tem stališču višje sodišče utrjuje tudi novejša sodna praksa, predvsem gre tu za sklep Cst 180/2015. Prav tako je v novejši sodni praksi (Cst 182/2016 in Cst 691/2016) uveljavljeno stališče, da je pri določitvi zneska najnižjega predujma treba upoštevati tudi prispevke, ki jih je potrebno plačati (kadar jih je potrebno plačati). Res je zavezanec za plačilo prispevkov stečajni dolžnik, medtem ko je zavezanec za plačilo DDV upravitelj. Vendar pa je iz navedenega razvidno, da le skupni znesek predstavlja znesek najnižjega nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, ki mora biti na voljo upravitelju, da lahko izpelje stečajni postopek.

7. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi upravitelja ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je njegovemu predlogu ugodilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.