Jedro

Pritožbena zahteva za razveljavitev sklepa o dedovanju je utemeljena z argumenti, (1) da pritožniku ne bo omogočeno podati dednopravnih zahtevkov v zvezi s premoženjem, ki ga bo zapustnica dedovala po pokojnem možu, (2) da je z vlogo z dne 7. 9. 2016 opozoril sodišče, da bo podal zahtevek po 23. in 32. členu ZD. Ker bo lahko pritožnik navedene zahtevke po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa o dedovanju v skladu s petim odstavkom 213. člena ZD uveljavljal v pravdi, pritožbena zahteva za razveljavitev izpodbijanega sklepa ni utemeljena. Pravnomočnost sklepa o dedovanju ni ovira, da pritožnik o teh zahtevkih ne bi mogel sprožiti pravde.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka ugotovilo obseg zapuščine po pok. M. J. V II. točki izreka je ugotovilo, da 6/10 zapuščine kot oporočni dedič deduje zapustničin sin J. J., njeni hčeri M. K. in M. J. ter sinova I. J. in A. J. pa dedujejo kot nujni dediči vsak po 1/10 zapuščine.

2. Dedič I. J. ml. (v nadaljevanju pritožnik) se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker je pritožnik oporočni dedič po očetu I. J.u st. in nujni dedič po materi M. J., si njegovi interesi v obeh zapuščinskih postopkih nasprotujejo. Sodišče je z izpodbijanim sklepom želelo rešiti zapuščinski postopek po očetu. Moralo bi počakati do zaključka zapuščinskega postopka po očetu, ki je umrl pred zapustnico. Ni imel možnosti izjaviti se o premoženju, ki ga bo zapustnica dedovala po I. J. st. Sodišče je navedlo, da bo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa nadaljevan zapuščinski postopek po I. J. st. in da bodo dediči po zapustnici to premoženje dedovali v skladu z dednimi deleži iz izpodbijanega sklepa. Glede tega premoženja ni imel možnosti podati dednopravnih zahtevkov. Z vlogo z dne 7. 9. 2016 je opozoril, da bo uveljavljal zahtevke iz 23. in 32. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Živel je namreč na istem naslovu z zapustnico. S svojim delom, zaslužkom in pomočjo je prispeval k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustničinega premoženja. Sodišče se ni opredelilo do vprašanja pravnega položaja nepremičnin, pri katerih je bil zaznamovan status zaščitene kmetije. Na nepremičnini s parc. št. 8/0 k.o. X je zaznamovana zaščitena kmetija. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Ostali dediči niso podali odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, (1) da je zapustnica nujna dedinja v zapuščinskem postopku II D 303/1999 (po pok. I. J. st.), (2) da je bil I. J. st. zapustničin mož in oče dedičev, (3) da se bo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa zapuščinski postopek po I. J. st. nadaljeval, (4) da bo v zapuščinskem postopku po I. J. st. odločeno o zapustničinem nujnem deležu, ki ga bodo njeni dediči dedovali v skladu z ugotovljenimi dednimi deleži. 6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, (1) da je zapustnica umrla 5. 9. 2001, (2) da je bil zapuščinski postopek najprej prekinjen s sklepom z dne 25. 5. 2005, (3) da je bil drugič prekinjen z napotitvenim sklepom z dne 7. 8. 2007, s katerim so bili ostali dediči zoper I. J. ml. napoteni na pravdo na ugotovitev, da v zapuščino po zapustnici iz naslova skupnega premoženja sodi tudi - nepremičnin, (4) da se je zapuščinski postopek po pravnomočni rešitvi pravdne zadeve pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I P 3620/2007 nadaljeval, (5) da so se dediči odpovedali pisnemu odpravku sklepa o nadaljevanju postopka ter pritožbi zoper sklep o nadaljevanju, (6) da so dediči na zapuščinski obravnavi z dne 30. 5. 2016 soglašali z ugotovljenim obsegom zapuščine, (7) da je sodišče zapuščinsko obravnavo z dne 30. 5. 2016 pogojno zaključilo z namenom, da preveri, ali je pri nepremičnini s parc. št. 8/0 k.o. X zaznamovana zaščitena kmetija. I. J. ml. je z vlogo z dne 7. 9. 2016 zahteval ponoven razpis naroka in sodišču predlagal, da ga pozove na dokazovanje zahtevka na povečanje dednega deleža v pravdi. Sodišče prve stopnje njegovemu predlogu ni ugodilo. Ocenilo je, da ni pogojev za uporabo 13. člena ZD in da drugi dednopravni zahtevki niso bili podani.

7. Pritožbena zahteva za razveljavitev sklepa o dedovanju je utemeljena z argumenti, (1) da pritožniku ne bo omogočeno podati dednopravnih zahtevkov v zvezi s premoženjem, ki ga bo zapustnica dedovala po pokojnem možu, (2) da je z vlogo z dne 7. 9. 2016 opozoril sodišče, da bo podal zahtevek po 23. in 32. členu ZD. V tej vlogi je pritožnik trdil, da je živel na istem naslovu z zapustnico in je s svojim delom, zaslužkom in pomočjo prispeval k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti njenega premoženja.

8. Ker bo lahko pritožnik zgoraj navedene zahtevke po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa o dedovanju v skladu s petim odstavkom 213. člena ZD1 uveljavljal v pravdi, pritožbena zahteva za razveljavitev izpodbijanega sklepa ni utemeljena.2 Pravnomočnost sklepa o dedovanju ni ovira, da pritožnik o teh zahtevkih ne bi mogel sprožiti pravde.

9. Pritožbene navedbe, da se z izpodbijanim sklepom želi rešiti zapuščinski postopek po I. J. st., da je pritožnik v zapuščinskem postopku po materi in očetu v položaju "konflikta interesov" in da bi moralo sodišče prve stopnje z izdajo sklepa o dedovanju počakati do zaključka zapuščinskega postopka po I. J. st., niso utemeljene. Izpodbijani sklep ima namreč pravno naravo delnega sklepa o dedovanju.3 Dejstvo, da je sodišče odločilo z delnim sklepom, v okoliščinah konkretnega primera ne utemeljuje zaključka o bistveni kršitvi določb zapuščinskega postopka. Ker so dediči na zapuščinski obravnavi soglašali z nadaljevanjem zapuščinskega postopka, kakor tudi z ugotovljenim obsegom zapuščine iz I. točke izpodbijanega sklepa, je bila odločitev o dedovanju dela zapuščine zrela za razsojo. Ker se je konkretni zapuščinski postopek pričel kmalu po zapustničini smrti, ki je umrla 5. 9. 2001, je v okoliščinah konkretnega primera izdaja delnega sklepa o dedovanju v skladu z namenom tega procesnega instituta, ki je v uveljavljanju ustavnega načela o sojenju brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave.

10. Ni utemeljena pritožbena navedba, da je bil izpodbijani sklep izdan brez obrazložitve o vprašanju, ali je bila zaznamba zaščitene kmetije na spornih nepremičninah izbrisana. V uvodu izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je bil sklep izdan po izvedenem izbrisu zaznambe zaščitene kmetije. Upravna enota Ljubljana je namreč izdala odločbo s številko 330-2487/2016-5 (pravnomočna z dne 18. 8. 2016), v kateri je bilo ugotovljeno, da parcela s številko 8 (ID 000), k.o. X, ne izpolnjuje pogojev za zaščito. Upravna enota je odločila, da se po pravnomočnosti odločbe po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamba zaščitene kmetije izbriše.4 Zaradi tega ni utemeljena pritožbena navedba, da je nepremičnina s parc. št. 8/0 k.o. X še vedno označena kot del zaščitene kmetije.

11. Po ugotovitvi, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

12. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, je dolžan kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP in 163. členom ZD).

1 Določba se glasi: Če je zapuščinsko sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo po četrtem odstavku tega člena, kakor tudi, če je opravilo zapuščinsko obravnavo, moralo pa bi napotiti stranko na pravdo, pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča ni ovira, da se o zadevnem zahtevku ne bi mogla sprožiti pravda. 2 Prim. sklepa VSL z dne 20. 4. 2017, opr. št. II Cp 3041/2012 in I Cp 2915/2016. 3 Prim. 314. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD. 4 Prim. list. št. 72. Iz rednega izpisa iz zemljiške knjige Informacijskega sistema eZK z dne 30. 5. 2017 izhaja, da na nepremičnini s parc. št. 8/0 k.o. X ni več vpisane zaznambe zaščitene kmetije.