Jedro

Neutemeljen je pritožbeni očitek o napačni oziroma vsaj preuranjeni odločitvi prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za taksno oprostitev, ker odločitev o predlogu za podaljšanje roka za predložitev izjave o premoženjskem stanju tožene stranke še ni pravnomočna. Sklep o (ne)podaljšanju sodnega roka je sklep procesnega vodstva, zoper katerega pa ni pritožbe. Je pa pritožba možna pri zavrženju vloge zaradi ukrepa za popravo ali dopolnitev. Pri presoji utemeljenosti pritožbe zoper sklep o zavrženju vloge, v obravnavanem primeru predloga za oprostitev plačila sodne takse, pa se kot predhodno pojavi vprašanje utemeljenosti odločitve prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za predložitev izjave o premoženjskem stanju. Če bi pritožbeno sodišče ugotovilo utemeljenost pritožbe v tem delu glede nepodaljšanja roka, bi to namreč avtomatično pomenilo tudi razveljavitev sklepa o zavrženju predloga za taksno oprostitev. Zato ni nobene ovire, da prvostopenjsko sodišče ne bi istočasno odločilo o predlogu za podaljšanje roka in zavrženju predloga za taksno oprostitev, kadar je rok za dopolnitev predloga za taksno oprostitev že potekel.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog za podaljšanje roka zavrnilo (I. točka izreka), predlog za oprostitev plačila sodne takse pa zavrglo (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagala spremembo sklepa v I. točki izreka tako, da se ugodi njenemu predlogu za podaljšanje roka, posledično pa razveljavi II. točka izreka, podrejeno pa razveljavitev sklepa v celoti in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker tožena stranka ob vložitvi napovedi pritožbe s predlogom za taksno oprostitev ni predložila tudi obvezne izjave o premoženjskem stanju (drugi odstavek 12. člena ZST-1), je sodišče prve stopnje pravilno postopalo s predlogom kot z nepopolno vlogo (prvi odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1) in toženi stranki s sklepom z dne 10. 3. 2015 naložilo, naj predlog dopolni tako, da predloži izjavo o premoženjskem stanju in ji določilo rok 8 dni za zahtevano dopolnitev. Pred potekom navedenega roka pa je pooblaščenec tožene stranke zaprosil za podaljšanje roka, ker mu ni uspelo vzpostaviti stika s toženo stranko in jo seznaniti s prejetim sklepom. Sodišče je dne 2. 4. 2015 s sklepom prošnji ugodilo in toženi stranki podaljšalo rok za predložitev izjave o premoženjskem stanju za 8 dni. Ponovnemu predlogu za podaljšanje roka prvostopenjsko sodišču ni ugodilo. Nosilni razlogi za zavrnitev ponovnega predloga za podaljašnje so trajanje zatrjevane nezmožnosti vzpostavitve stika pooblaščenca s toženo stranko (6. 3. 2015 vložena napoved pritožbe s predlogom za taksno oprostitev in po podaljšanju roka do 15. 4. 2015) ter dolžnost stranke, da v odprtih sodnih postopkih poskrbi za stalni kontakt s svojim pooblaščencem, zaradi česar je ocenilo, da za ponovno podaljšanje roka za predložitev izjave o premoženjskem stanju ni opravičenega razloga.

5. S takim stališčem prvostopenjskega sodišča pritožbeno sodišče v celoti soglaša. Kot izhaja že iz predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo ob njeni napovedi, se je tožena stranka oziroma njen pooblaščenec zavedal možnosti, da bo potrebno dostaviti sodišču tudi izjavo o premoženjskem stanju tožene stranke. O tem je bil dolžan pooblaščenec tožene stranke seznaniti tudi njegovo stranko, saj se je z njo moral posvetovati tudi o vložitvi pritožbe oziroma v predmetni fazi postopka napovedi pritožbe. Pooblaščenec tožene stranke pa v obravnavani pritožbi sam navaja, da je po prejemu samih sklepov prvostopenjskega sodišča toženo stranko obvestil in ker v po sodišču določenem roku ni prejel od stranke zahtevane dokumentacije oziroma od nje ni bilo ustreznega odziva, je podal predlog za podaljšanje roka. Kot je razbrati iz pritožbenih navedb, je bila torej tožena stranka obveščena o dolžnosti predložitve izjave o premoženjskem stanju in o roku za njeno predložitev, zato tudi po presoji pritožbenega sodišča njenega neodziva na poziv sodišča ni mogoče obravnavati kot opravičen razlog za podaljšanje roka po drugem odstavku 110. člena ZPP.

6. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o napačni oziroma vsaj preuranjeni odločitvi prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za taksno oprostitev, ker odločitev o predlogu za podaljšanje roka za predložitev izjave o premoženjskem stanju tožene stranke še ni pravnomočna. Sklep o (ne)podaljšanju sodnega roka je sklep procesnega vodstva (primerjaj 9. točko prvega odstavka 270. člena ZPP), zoper katerega pa ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP). Je pa pritožba možna pri zavrženju vloge zaradi ukrepa za popravo ali dopolnitev (V. Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 544). Pri presoji utemeljenosti pritožbe zoper sklep o zavrženju vloge, v obravnavanem primeru predloga za oprostitev plačila sodne takse, pa se kot predhodno pojavi vprašanje utemeljenosti odločitve prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za predložitev izjave o premoženjskem stanju. Če bi pritožbeno sodišče ugotovilo utemeljenost pritožbe v tem delu glede nepodaljšanja roka, bi to namreč avtomatično pomenilo tudi razveljavitev sklepa o zavrženju predloga za taksno oprostitev. Zato ni nobene ovire, da prvostopenjsko sodišče ne bi istočasno odločilo o predlogu za podaljšanje roka in zavrženju predloga za taksno oprostitev, kadar je rok za dopolnitev predloga za taksno oprostitev že potekel. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno. Tako se pokaže, da je za odločitev o zavrženju predloga za taksno oprostitev prvostopenjsko sodišče imelo podlago v petem odstavku 108. člena ZPP.

7. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in je posledica pritožnikovega neuspeha v pritožbenem postopku.