Jedro

V skladu z 61. členom ZFPPIPP je upravitelj tisti, ki se izjavi o prijavljenih terjatvah in v zvezi s tem sestavi osnovni seznam preizkušenih terjatev. To je torej njegova obveznost, stečajno sodišče pa nima podlage za odločanje o pravilnosti izjave upravitelja. Upoštevati mora upraviteljevo izjavo, samo pa le v skladu z določili iz oddelka 5.6 ZFPPIPP odloči o tem, koga se napoti na uveljavitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve, ločitvene pravice in izločitvene pravice. Vsekakor pa sodišče ne more presojati o tem, ali je upravitelj pravilno prerekal katero od prijavljenih terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 9. 11. 2022 (PD 84), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da prereka priznane terjatve nad dolžnikom. Vse listine o obstoju pritožnikovih terjatev so bile posredovane sodišču že ob prijavi v stečajno maso; ker jih sodišče ni priznalo, jih želi podkrepiti še s pogodbo o sodelovanju. Zato naj sodišče prerekane oziroma nepriznane terjatve pritožnika v znesku 43.024,50 EUR spozna v celoti kot priznane.

3. Upraviteljica se je o pritožbi izjavila, da pritožbene navedbe, ponovni zahtevek za priznanje prerekane terjatve, ne morejo biti predmet pritožbenega postopka, temveč se bo utemeljenost zahtevka za priznanje prerekanih terjatev ugotavljala v pravdnem postopku, če bo vložena ustrezna tožba.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na pritožbene navedbe višje sodišče ugotavlja, da se pritožnik pritožuje zoper (delno) prerekanje svojih terjatev do stečajnega dolžnika.

6. V skladu z 61. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP je upravitelj tisti, ki se izjavi o prijavljenih terjatvah in v zvezi s tem sestavi osnovni seznam preizkušenih terjatev. To je torej njegova obveznost, stečajno sodišče pa nima podlage za odločanje o pravilnosti izjave upravitelja. Upoštevati mora upraviteljevo izjavo, samo pa le v skladu z določili iz oddelka 5.6 ZFPPIPP odloči o tem, koga se napoti na uveljavitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve, ločitvene pravice in izločitvene pravice. Vsekakor pa sodišče ne more presojati o tem, ali je upravitelj pravilno prerekal katero od prijavljenih terjatev. Odločitev, kot jo pričakuje pritožnik, torej v stečajnem postopku ni mogoča, o utemeljenosti prerekanih terjatev pa bo odločeno v pravdnem postopku, na katerega je sodišče prve stopnje pravilno napotilo pritožnika (prvi odstavek 300. člena ZFPPIPP). Pri tem višje sodišče še opozarja, da mora pritožnik tožbo na ugotovitev prerekane terjatve vložiti v enem mesecu od objave tega sklepa višjega sodišča (314.a člen ZFPPIPP).

7. Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Glede vseh ostalih prijavljenih terjatev pa upnik ni navedel ničesar (čeprav vlaga pritožbo zoper celoten sklep sodišča prve stopnje). Odločitev je tako pravilna. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.