Jedro

Vrednost nepremičnine se ugotovi na podlagi cenitve izvedencev, stranki pa smeta najpozneje osem dni pred prodajnim narokom predlagati, da sodišče na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje domaknilo na javni dražbi dne 19.5.1994 prodane nepremičnine za najmanjši sodni ponudek: parc.št. 930/2 njiva, v znesku 109.237,00 SIT parc. št. 957/2 travnik, v znesku 138.085,00 SIT parc.št.974/2 njiva, v znesku 129.687,00 SIT vpisane pod vl.št. 438 k.o. D., prekomejne v k.o. V., kupovalki J.K. Proti temu sklepu se je pritožila dolžnica, ki uveljavlja vse tri pritožbene razloge in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in javne dražbe z dne 19.5.1994. Navaja, da javna dražba ni bila pravilno opravljena, ker se dolžnica zaradi zdravstvenih - psihičnih težav ni mogla udeležiti naroka dne 19.5.1994, je pa prosila, da to v njenem imenu stori njen mož. Kot prava neuka stranka ni vedela, da potrebuje za tako ravnanje izrecno in imensko pooblastilo, tako da mož ni mogel uveljaviti njenih ugovorov. Zato pritožnica meni, da bi bilo umestno razveljaviti javno dražbo. Poleg tega je prepričana, da bi bilo treba javno dražbo preložiti zato, ker je prišel nanjo le en kupec in ker je bila vrednost nepremičnin določena julija 1992 in še to znižana, tako da je znašala prodajna cena le 30 % realne vrednosti nepremičnin. Upira se tudi prodaji dela nepremičnin, kar naj bi bilo v škodo upnici in dolžnici.

Upnica je odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje, ki je preizkusilo izpodbijani sklep v skladu z določilom 365. člena Zakona o pravdnem postopku, je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v pravilnem postopku pravilno uporabilo predpise.

V zvezi s pritožbenimi navedbami ugotavlja, da je bila dolžnica pravilno obveščena o ponovni javni dražbi dne 19.5.1994, saj je podpisala povratnico o vročitvi odredbe dne 6.4.1994; kakih dokazov o svoji bolezni ali drugi upravičeni odsotnosti pa ne predlaga.

Razumljivo je, da je prodaja nepremičnin neugodno vplivala na njeno duševno stanje in je želela pooblastiti drugo osebo, toda odgovornost za izbiro pooblaščenca nosi sama. Iz zapisnika o javni dražbi z dne 19.5.1994 izhaja, da ob oklicu zadeve za dolžnico ni pristopil nihče, zato ne drži pritožbena trditev, da se je dražbe udeležil njen mož, ki brez pooblastila ni mogel uveljaviti ugovorov in predlagati nove cenitve. Sicer pa je treba po določilu petega odstavka 153. člena Zakona o izvršilnem postopku predlagati ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine najmanj osem dni pred prodajnim narokom. Tako je sodišče prve stopnje na dražbi pravilno upoštevalo ceno, ki jo je določil sodni cenilec in ker nepremičnine na prvem naroku niso bile prodane, jih je v skladu z določilom drugega odstavka 163. člena Zakona o izvršilnem postopku prodalo za ceno, ki ni manjša od dveh tretjin ugotovljene vrednosti.

Ker torej pritožbeni razlogi niso podani in ker sodišče tudi samo ni našlo nobenega takega razloga, na katerega mora paziti po uradni dolžnosti, je v skladu z določilom 2. točke 380. člena potrdilo izpodbijani sklep, pritožbo pa je zavrnilo kot neutemeljeno. Določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92) je uporabilo po pooblastilu 14. člena Zakona o izvršilnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 20/78 do 27/90 in RS št. 55/92), obojna pa na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I do 45/1/94).