Jedro

Okoliščina, da je ena od udeleženk postopka sodnica na sodišču, ki naj bi obravnavalo zadevo, je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča razlog za prenos pristojnosti.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče na Ptuju.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Mariboru se vodi nepravdni postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu ..., pod opr. št. N 256/2019. 2. Udeleženka postopka A. A. je podala predlog za delegacijo krajevne pristojnosti 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v katerem navaja, da je sama sodnica prav na nepravdnem oddelku sedaj pristojnega sodišča, kar lahko okrni videz nepristranskosti. Poleg tega naj bi razpravljajoča sodnica B. B. prijateljevala s predlagateljem postopka C. C. 3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča). »Drugi tehtni razlogi«, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti, so tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča ali videz te nepristranskosti. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven.

5. Okoliščina, da je ena od udeleženk postopka sodnica na sodišču, ki naj bi obravnavalo zadevo, je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča1 takšna okoliščina.2

6. Ker je predlog utemeljen, je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče na Ptuju.

1 Glej, npr., sklep VS RS I R 136/2015 z dne 10. 12. 2015, I R 138/215 z dne 2. 12. 2015 idr. 2 Kadar gre za nepravdni postopek, Vrhovno sodišče presoja tudi dodatne okoliščine, saj se v nepravdnih postopkih pogosto razpravlja o nespornih dejstvih. Tako je, npr., že sklenilo, da dejstvo, da je na sodišču, ki vodi zapuščinski postopek, zaposlen eden od dedičev, samo po sebi ne zadošča za delegacijo pristojnosti, temveč mora morajo biti podane še dodatne kvalifikatorne okoliščine, npr. če bi se zapuščinsko sodišče že opredeljevalo o manjši ali večji verjetnosti obstoja določene sporne pravice, na primer pri napotitvi ene od strank na pravdo (glej sklep I R 5/1998 z dne 11. 2. 1998).V tu obravnavani zadevi gre za nepravdni postopek za vzpostavitve etažne lastnine, kjer pa se lahko pojavijo sporna lastninskopravna vprašanja, le da bo nepravdno sodišče o njih odločalo na podlagi dokaznih pravil in domnev ter na podlagi standarda verjetnosti, udeleženci pa bodo tudi po zaključku postopka o teh vprašanjih lahko sprožili pravdo. Poleg tega je v obravnavani zadevi predlagateljica ne le sodnica pristojnega sodišča, temveč tudi sodnica na nepravdnem oddelku tega sodišča.