Jedro

Sodišče prve stopnje na odlog izvršbe ne pazi po uradni dolžnosti. Sodišče o odlogu izvršbe iz (objektivnih) razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ odloči zgolj na predlog stranke. Iz posebno upravičenih razlogov po drugem odstavkom 71. člena ZIZ pa lahko sodišče odloži izvršbo tudi po uradni dolžnosti, v kolikor so podane okoliščine iz 1. do 4. točke istega določila, vendar pa to ne pomeni, da bi sodišče moralo samo raziskovati ali so podane predmetne okoliščine. Sodišču je v takšnem primeru zgolj podano zakonsko pooblastilo, da samo odloži izvršbo v kolikor te okoliščine zazna.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

2. Dolžnik mora upnicama v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 280,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe z dne 13. 7. 2021, dopolnjen 23. 8. 2021 (I. točka izreka). Hkrati je sklenilo, da mora dolžnik upnicama v roku 8 dni povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 279,99 EUR, in sicer z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil dolžnik iz pritožbenih razlogov po 1. točki (zaradi bistvene kršitve določb postopka) in 2. točki (zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sklep izpodbija v celoti. K pritožbi je priložil vlogo z dne 15. 7. 2021 s katero je zahteval odpravo nepravilnosti v izvršbi in dopis izvršitelja z dne 5. 7. 2021. Pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju.

3. Upnici v odgovoru na pritožbo nasprotujeta pritožbenim navedbam dolžnika in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglašata stroške, ki so nastali z vložitvijo pritožbenega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik uvodoma navaja, da mu sodišče prve stopnje krati pravico do ugovora in ga v pravnem pouku usmerja na vložitev pritožbe, v zvezi s čimer je zgolj pojasniti, da je pravno sredstvo zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za odlog izvršbe, pritožba (prvi odstavek 9. člena ZIZ). Ugovor pa je pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno (drugi odstavek 9. člena ZIZ).

6. Dolžnik je k pritožbi priložil dopis izvršitelja z dne 5. 7. 2021 in v povezavi s tem dopisom svojo vlogo z dne 15. 7. 2021, s katero je zahteval odpravo nepravilnosti, ki so bile storjene s strani izvršitelja pri opravljanju izvršbe. Pritožbene navedbe v zvezi s predmetnim dopisom in vlogo se ne nanašajo na izpodbijani sklep in na pravilnost izpodbijanega sklepa ne morejo vplivati, zato jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo. Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti odložiti izvršbo v primeru, da dolžnik v postopku zahteva odpravo nepravilnosti pa niso utemeljene. Prvi odstavek 71. člena ZIZ izrecno določa, da sodišče prve stopnje v takšnem primeru o odlogu izvršbe odloči na dolžnikov predlog. Iz dolžnikovega predloga za odlog izvršbe in njegove dopolnitve ne izhaja, da bi dolžnik predlagal odlog izvršbe tudi iz razloga po 9. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ, niti tega pritožbeno ne zatrjuje.

7. Na pravilnost izpodbijanega sklepa ne morejo vplivati pritožbene navedbe v zvezi z zastopanjem pokojne upnice F. M., navedbe v zvezi z prekinitvijo postopka in prehodom terjatve na nove upnike (III. in IV. točka pritožbe) ter v zvezi z neizvršljivostjo sklepa o izvršbi (V. točka pritožbe), zato sodišče druge stopnje nanje ne bo odgovarjalo. Tudi sicer pa je bil status pokojne upnice F. M. oziroma sedaj njenih dedičev v tem izvršilnem postopku (ter v zvezi s tem tudi glede zatrjevane prekinitve postopka) in veljavnost pooblastila trenutne pooblaščenke že pojasnjen v sklepih z dne 5. 5. 2021 in 19. 8. 2021, zato se sodišče druge stopnje o tem tudi iz tega razloga ne bo ponovno opredeljevalo, absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, na katero se v tem delu sedaj sklicuje dolžnik, pa zato ni podana. Prav tako na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne morejo vplivati pritožbene navedbe v zvezi s prenehanjem služnostne pravice druge upnice, ter pritožbene navedbe v zvezi z lastniškim deležem prve upnice, v povezavi s tem pa tudi oporekanje lastniške posesti prvi upnici, zato jih sodišče druge stopnje ni presojalo.

8. Glede pritožbenih navedb, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep oblikovalo po principu argumenta moči in ne moči argumentov, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo ob uporabi pravilne materialno pravne podlage, to je 71. člena ZIZ. Izpodbijani sklep je v celoti in jasno obrazložen in ima vse potrebne razloge o pravno odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in tudi niso v nasprotju z odločitvijo v izreku. Pritrditi je sicer pritožbeni navedbi, da sodišče na spremembe materialnopravnih določb, v konkretnem primeru 71. člena ZIZ, pazi po uradni dolžnosti, vendar iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe odločalo po veljavni zakonodaji ob upoštevanju sprememb, ki jih je na tem področju prinesla novela ZIZ-M (Uradni list RS, št. 36/21), kar je sodišče prve stopnje v petem odstavku na strani 6 izpodbijanega sklepa v celoti pojasnilo.

9. Pritožnik v nadaljevanju neutemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo na odlog izvršbe paziti po uradni dolžnosti. Sodišče – kakor je sodišče druge stopnje delno že pojasnilo v 6. točki tega sklepa – o odlogu izvršbe iz (objektivnih) razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ odloči zgolj na predlog stranke. Iz posebno upravičenih razlogov po drugem odstavkom 71. člena ZIZ pa sodišče lahko odloži izvršbo tudi po uradni dolžnosti, v kolikor so podane okoliščine iz 1. do 4. točke istega določila, vendar pa to ne pomeni, da bi sodišče moralo samo raziskovati ali so podane predmetne okoliščine. Sodišču je v takšnem primeru zgolj podano zakonsko pooblastilo, da samo odloži izvršbo v kolikor te okoliščine zazna. Sodišče prve stopnje je v tretjem in četrtem odstavku na strani 6 izpodbijanega sklepa pojasnilo zakaj pogoji za odlog po drugem odstavku 71. člena ZIZ niso podani, slednjega pa dolžnik pritožbeno ne izpodbija.

10. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da upnica v stanovanju nima nobenih osebnih stvari in da je oprema v lasti pritožnika, je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da te okoliščine ne zadostujejo za sklep o izkazanosti nenadomestljive ali težko nadomestljive škode in da bo ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upnicama (drugi odstavek na strani 5 izpodbijanega sklepa). Prav tako pa je sodišče prve stopnje v tem delu dolžniku še pravilno pojasnilo, da realizacija izvršbe sama zase in kot končni cilj izvršilnega postopka ne predstavlja škode, ki je varovana z določbo prvega odstavka 71. člena ZIZ. Glede pritožbenih navedb, da nepremičnina predstavlja dolžnikov dom in da bo z izvršitvijo sodne odločbe upnica pridobila priložnost posegati tudi po varnosti in zasebnosti dolžnikovega doma, ki jo zagotavlja 35. člen Ustave RS, se je že sodišče prve stopnje pravilno in zadostno opredelilo, da ne gre za izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremične, kot tudi ne za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše (četrti odstavek na strani 6 izpodbijanega sklepa), saj mora dolžnik po izvršilnem naslovu zgolj vzpostaviti prejšnje stanje na način, kot mu je bilo naloženo s sklepom o izvršbi z dne 9. 1. 2020. Zato o kršitvi 35. člena Ustave RS ni moč govoriti, saj temeljne pravice dolžnika niso ogrožene, upnici pa imata v konkretnem primeru pravico do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Predmetne pritožbene navedbe zato niso utemeljene. Dolžniku je še pojasniti, da sodišče prve stopnje pogojev za odlog izvršbe ni presojalo preozko kot sam zmotno zatrjuje, temveč jih je razlagalo v skladu z ustaljeno sodno prakso. Glede vložene pobude za varstvo zakonitosti, ki jo v pritožbi ponovno izpostavlja dolžnik, je tudi sodišče prve stopnje obrazložilo, da Vrhovno državno tožilstvo RS zahteve za varstvo zakonitosti ni vložilo (prvi odstavek na strani 5 izpodbijanega sklepa).

11. Glede na obrazloženo pritožbene navedbe niso utemeljene. Sodišče druge stopnje tudi po preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni zasledilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. Zato je dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Sodišče druge stopnje o dolžnikovih pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnici sta obrazloženo odgovoril na dolžnikovo pritožbo, zato so stroški v zvezi z njunim odgovorom na pritožbo potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ob upoštevanju priglašenega stroškovnika in veljavne Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), ti obsegajo strošek nagrade za sestavo pritožbenega odgovora (tar. št. 27/6 OT) v obsegu 375 odv. točk, k navedenemu pa je sodišče druge stopnje prištelo še materialne stroške v obsegu 7,5 odv. točk (tretji odstavek 11. člena OT) in oboje povečalo za 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR, znašajo stroški pritožbenega odgovora 280,00 EUR. Te stroške mora dolžnik povrniti upnicama v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.