Jedro

Določba 3. odstavka 63. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen) v zvezi z določbo 2. odstavka 9. člena ZDen pomeni, da mora upravni organ pri ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva upoštevati retroaktivni učinek 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ, pri tem pa je dolžan ugotavljati le, ali gre za osebo nemške narodnosti in ali je oseba ob uveljavitvi te določbe, to je 4.12.1948, živela v tujini.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi Občinskega sekretariata za upravo in notranje zadeve občine z dne 2.2.1993, s katero je organ prve stopnje ugotovil, da J.R. ob smrti dne 23.12.1951 ni bil državljan LR Slovenije in da se tudi po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do njegove smrti, ni štel za jugoslovanskega državljana. Tožena stranka je v obrazložitvi svoje odločbe navedla, da je ugotovitev organa prve stopnje, da I.R. ob svoji smrti ni bil državljan LR Slovenije in SFRJ, pravilna. Iz njenih arhivskih podatkov je razvidno, da je bil R. član Kulturbunda in da je imel v posesti rdečo legitimacijo, kar je dokaz, da se je med okupacijo Slovenije opredelil za nemško narodnost. Zato je potrdilo Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora ... z dne 18.12.1945, da je I.R. slovenske narodnosti, na katerega se tožnica sklicuje v pritožbi, "brezpredmetno v tem postopku". Tudi dokaz o R. prisotnosti na dan 28.8.1945 na ozemlju Jugoslavije, to je odpustnica iz ... z dne 21.9.1945, ki jo je predložila ob pritožbi tožnica, je irelevanten, saj nihče ne oporeka dejstvu, da je bil R. do tega dne državljan bivše Jugoslavije. Dejstvo je, da je bil R. odsoten iz Jugoslavije na dan uveljavitve 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ. To in dejstvo, da je bil R. član Kulturbunda z opredelitvijo za nemško narodnost, se je štelo za nelojalno ravnanje proti narodnim in državnim koristim narodov Jugoslavije, kar je imelo za posledico uporabo 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 105/48). Po tej določbi pa R. na dan 28.8.1945 ni postal državljan FLRJ in LR Slovenije. Ker tega državljanstva tudi ni pridobil kasneje, je morala tožena stranka tožničino pritožbo zavrniti.

Tožeča stranka v tožbi smiselno uveljavlja tožbeni razlog nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da je vprašljivo, ali se je I.R. kot član Kulturbunda in imetnik rdeče legitimacije med okupacijo Slovenije dejansko opredelil za nemško narodnost, kar naj bi imelo za posledico podelitev nemškega državljanstva. Če bi bilo dejansko tako, Krajevni narodnoosvobodilni odbor ... dne 18.12.1945 potrdila o tem, da je I.R. slovenske narodnosti, ne bi izdal. Ker je bil R. dne 28.8.1945 še na območju FLRJ, saj je bil šele precej kasneje transportiran v tujino, je po mnenju tožeče stranke vprašljivo, ali mu je bilo sploh kdaj odvzeto jugoslovansko državljanstvo. Samo članstvo v Kulturbundu ni moglo pomeniti tudi odvzema državljanstva, zato tožnica meni, da je bil I.R. državljan FLRJ od 28.8.1945 dalje. Glede na navedeno tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bil član Kulturbunda lahko oseba nemške narodnosti, ki je morala ob sprejemu v članstvo nemško narodnost dokazati, ali pa se osebno opredeliti za pripadnika nemškega naroda. Tožena stranka zato vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Med strankama ni spora o tem, da je bil pokojni I.R. med vojno član nemškonacionalne organizacije in imetnik njene rdeče izkaznice. Prav tako med njima ni spora o tem, da se je R. dne 28.8.1945 sicer nahajal na območju Jugoslavije, da pa je bil s tega območja kasneje, toda še pred uveljavitvijo 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ, izseljen.

Iz predloženih upravnih spisov in iz izpodbijane odločbe izhaja, da je postopek ugotovitve državljanstva I.R. tekel na zahtevo upravnega organa, podano na podlagi 3. odstavka 63. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in 31/93 dalje: ZDen). Iz tega sledi, da sta bila upravni organ prve stopnje in tožena stranka pri ugotavljanju državljanstva dolžna upoštevati določbo 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 54/46 in 105/48), uveljavljano z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 105/48) na način, kot izhaja iz zadnjega stavka 3. odstavka 63. člena ZDen v zvezi z določbo 2. odstavka 9. člena ZDen. To pomeni, da sta morala upoštevati retroaktivni učinek 2. odstavka 35. zakona o državljanstvu FLRJ, pri tem pa sta bila dolžna ugotavljati le, ali je šlo pri I.R. za osebo nemške narodnosti in ali je ob uveljavitvi te določbe, to je 4.12.1948, I.R. živel v tujini. Kot je navedeno uvodoma, je med strankama sporna le okoliščina, ali je I.R. šteti za osebo nemške narodnosti ali ne. Ob nespornem dejstvu, da je bil I.R. med vojno imetnik rdeče izkaznice sodišče meni, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da ga je šteti za osebo nemške narodnosti. Iz zgodovinskih virov namreč nedvomno izhaja, da je bila rdeča izkaznica podeljena le osebam, ki so se prijavile v nemškonacionalne organizacije, kot so bile Kulturbund, Steierisches Heimatbund in podobne, kot pripadniki nemške narodnosti. Iz dejstva, da je bil I.R. imetnik rdeče izkaznice, je torej moč zanesljivo sklepati na ugotovitev, da se je osebno opredelil za nemško narodnost. Pravilno je torej sklepanje tožene stranke, ko se je v izpodbijani odločbi postavila na stališče, da potrdilo Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora ... z dne 18.12.1945, da je I.R. slovenske narodnosti, na odločitev ne more vplivati. Tožba zato ni utemeljena in sodišče jo je moralo zavrniti. Sodišče je svojo odločitev oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.