Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Rok za plačilo sodne takse je določen v prvem odstavku 34. člena ZST-1. Gre za prekluzivni zakonski rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Prekluzivni učinek zakonskega roka nastopi tudi v primeru, ko stranka procesno dejanje opravi po poteku roka. Plačilo sodne takse za pritožbo je določeno kot procesna predpostavka za začetek pritožbenega postopka, zato se z iztekom prekluzivnega zakonskega roka za plačilo sodne takse po določbi tretjega odstavka 105.a člena ZPP šteje, da je bila pritožba umaknjena.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da je pritožba umaknjena.
Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka. V pritožbi je navedla, da je po pomoti sicer res za en dan zamudila rok plačila, vendar to še ne pomeni, da odstopa od tožbe. Meni, da bi se moral uporabiti Zakon o obligacijskih razmerjih, ki v primeru neplačila obveznosti predvideva opomin in šele nato sankcije. Opozarja, da v tem sporu ni tožeča stranka, kot je navedeno v sklepu, zato po vsej verjetnosti ni bila dolžna plačevati sodne takse.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.
V obravnavani zadevi je tožeča stranka 22. 10. 2012 zoper sklep prvostopenjskega sodišča o fikciji umika tožbe za razveljavitev sodne poravnave vložila ugovor oziroma pritožbo, ne da bi plačala sodno takso za pritožbo v znesku 20,00 EUR. S plačilnim nalogom za plačilo sodne takse je bila tožeča stranka pozvana, da kot vlagateljica tožbe v 15 dneh od njegove vročitve plača neplačano sodno takso v znesku 20,00 EUR, hkrati pa jo je opozorilo, da če v danem roku sodne takse ne bo plačala, se bo v skladu s tretjim odstavkom 105. a člena ZPP štelo, da je pritožba umaknjena. Citirani plačilni nalog je postal pravnomočen.
Iz vročilnice (list. št. 43) je razvidno, da je tožeča stranka navedeni plačilni nalog prejela 6. 11. 2012. Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse, naveden v plačilnem nalogu, se je torej iztekel v sredo 21. 11. 2012. Tožeča stranka sodne takse za pritožbo ni plačala v zakonskem roku, temveč kot tudi sama navaja v pritožbi naslednji dan, tj. 22. 11. 2012. Pritožbeno zavzemanje za to, da se kljub zamudi s plačilom sodne takse šteje, da tožeča stranka ni odstopila od tožbe oziroma pritožbe, ni utemeljeno. Rok za plačilo sodne takse je določen v prvem odstavku 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj.). Gre za prekluzivni zakonski rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti, zato pritožbena primerjava s predpisi o obligacijskih razmerjih, ni ustrezna. Prekluzivni učinek zakonskega roka nastopi tudi v primeru, ko stranka procesno dejanje opravi po poteku roka. Plačilo sodne takse za pritožbo je določeno kot procesna predpostavka za začetek pritožbenega postopka, zato se z iztekom prekluzivnega zakonskega roka za plačilo sodne takse po določbi tretjega odstavka 105.a člena ZPP šteje, da je bila pritožba umaknjena.
Ker v obravnavanem primeru sodna taksa za pritožbo ni bila pravočasna plačana, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila pritožba (ugovor) tožeče stranke umaknjena.
Pritožbeno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da je pritožba tožeče stranke neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.