Jedro

Za izvedbo poštenega in zakonitega sojenja so bila opravila v ponovljenem postopku potrebna in jih tožeča stranka ni zakrivila ter gre za potrebne stroške.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi stroškovni sklep v V. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje.

II. Stroške odgovora na pritožbo krije tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženca z dne 12. 6. 2015 in 17. 9. 2015, tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu in mu priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno na drugem delovnem mestu s stvarnimi razbremenitvami. Toženca je zavezalo, da v roku 30 dni izda odločbo o pravici, odmeri in izplačevanju delnega nadomestila. Tožbeni zahtevek, da se tožnik razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu ter se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, je zavrnilo. Tožencu je naložilo povrnitev stroškov postopka v višini 1.398,61 EUR.

2. Zoper sklep o stroških postopka v sodbi se pritožuje tožena stranka (V. točka izreka). Ne strinja se s priznanjem stroškov: 100 točk za narok z dne 10. 11. 2017, ki se ni opravil, 150 točk za narok z dne 8. 1. 2018, 100 točk za čakanje na narok z dne 8. 1. 2018 in s priznano kilometrino za prihod na narok z dne 8. 1. 2018. Meni, da sodišče toženi stranki ne bi smelo naložiti kritja tistih stroškov, ki so nastali po tem, ko se je tožeča stranka odpovedala tolmaču, glede česar je v pritožbi sicer uspela. Stroški, ki so nastali po vlogi tožeče stranke z dne 1. 12. 2016, s katero se je odpovedala pravici do tolmača, je treba obravnavati v smislu določbe tretjega odstavka 68. člena ZDSS-1 kot stroške, ki so nastali po krivdi tožeče stranke oziroma po naključju, ki se je njej primerila. Sporni stroški za pravdo niti niso bili potrebni.

3. Tožeča stranka je podala odgovora na tožbo, v katerem meni, da gre pri 100 točkah za odmero minimuma, ki mu pripada. Sodišče stroškov ni presojalo nekritično, saj je tožnik na naroku v ponovljenem postopku izrecno povedal, da si ne more več privoščiti stroškov postopka niti udeležbe na naroku, ker nima denarja za prevoz iz Bosne in bi moral stroške tolmača plačati sam. Služba za Bpp je ocenila, da tožnik do Bpp v tem postopku ni upravičen. Stroški niso nastali ne po krivdi tožnika ne po njegovem naključju in so bili potrebni. Če se toženka ob jasnem dejanskem stanju ne bi pustila tožiti in bi tožniku priznala, kar mu po zakonu gre, do spora sploh ne bi prišlo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določba drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) upoštevajoč 366. člen ZPP. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče stroške postopka, ki so sporni v pritožbenem postopku, odmerilo v skladu s 154. in 155. členom ZPP in jih kot potrebne priznalo na podlagi Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/15). Sodišče je priznalo 100 točk za narok za dne 10. 11. 2017, kakor je navedlo samo se ta ni opravil in je bil preložen, vendar tudi v tem primeru gre za stroške pristopa na sodišče. V takem primeru gre po 3.b točki tar. št. 15 OT pooblaščencu najmanj 100 točk. V zvezi z ostalimi stroški na opravljenemu naroku dne 8. 1. 2018 je potrebno izpostaviti, da je bil narok razpisan ob 11.30 uri, začel pa se je ob 12.45 uri. V takem primeru gre po 20 točk za začete pol ure čakanja. 150 točk za narok za dne 8. 1. 2018 in kilometrina za prihod na narok sta stroška, izrecno opredeljena v Odvetniški tarifi, kakor je to navedlo tudi sodišče prve stopnje.

7. V predmetni zadevi pritožbeno sodišče ne more mimo tega, da ne bi ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi že enkrat razsodilo, in sicer s sodbo opr. št. XII Ps 1649/2015 z dne 19. 1. 2017, vendar je bil pritožnik v pritožbi uspešen, saj sodišče v prvotnem sojenju ni zagotovilo stranki pravico, da uporablja svoj jezik in da v svojem jeziku spremlja postopek. V posledici tega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj kršitve postopka, glede na naravo, ni moglo samo odpraviti, z napotilom, da sodišče po odpravi postopkovnih kršitev v ponovljenem postopku o zadevi ponovno odloči. Ponovljeni postopek se je izvedel z razpisom prvega naroka za novo glavno obravnavo dne 10. 11. 2017, v katerem je bilo ugotovljeno, da tožnik nima več Bpp, odvetnik pa je predlagal, da se postavi tolmač in v zvezi s tem izda sklep, v katerem se tožniku naloži plačilo predujma. Še istega dne pa je v pisni vlogi sodišče obvestil, da je tožnik brez vsakršnih sredstev in prihodkov ter se tako odpoveduje pravici uporabe svojega jezika oziroma sodelovanja v postopku s pomočjo sodnega tolmača in bo postopek spremljal v slovenščini, ob pomoči svojega pooblaščenca. Edini narok je bil nato opravljen dne 8. 1. 2018, kjer je tožnik umaknil vse ostale dokazne ter izločitvene predloge in je sodišče zadevo zaključilo.

8. Ob takšnem poteku postopka se pritožbeno sodišče ne strinja s pritožbo, da je potrebno nastale sporne stroške obravnavati po 3. točki 68. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji), ki določa, da mora stranka nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je povzročila z zavlačevanjem postopka, zavajanjem sodišča ali kako drugače po svoji krivdi, ali če so nastali po naključju, ki se je njej primerilo. Za izvedbo poštenega in zakonitega sojenja so bila opravila v ponovljenem postopku potrebna in jih tožeča stranka ni zakrivila ter gre za potrebne stroške, saj je bilo potrebno sanirati absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in sojenje ponoviti.

9. Tožnik na zadnji glavni obravnavi tožbe ni umaknil. Umaknil je zgolj dokazne ter izločitvene predloge, o navedenih predlogih pa v skladu z 213. členom ZPP odloča sodišče. Dajanje dokaznih predlogov in umik teh predlogov je v procesni domeni strank. Koriščenje teh procesnih pravic ne more pomeniti stroškov, ki bi nastali po krivdi ene izmed strank oziroma po naključju, ki bi se tej stranki primerilo in bi jih v posledici tega morala nositi sama. Kateri stroški so potrebni, pa pri odmeri stroškov v skladu z metodološkim napotili iz 155. člena ZPP odloča sodišče. Pri tem odloči, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, po skrbni presoji vseh okoliščin. Ker je v danem primeru predpisana tarifa za nagrade odvetniku, so se stroški odmerili po tej tarifi.

10. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep o stroških sodišča prve stopnje v izdani sodbi. Tožnik s svojim odgovorom na pritožbo k rešitvi zadeve ni doprinesel, zato krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo.