Jedro

Odločitev, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, temelji na ugotovitvah, da so obstajale težave pri izvrševanju stikov med upnikom in hčerjo, ki so se uredile s pomočjo centra za socialno delo in zaradi sodne intervencije, in da zato upniku ni mogoče očitati, da predlog ni bil vložen zaradi varovanja otrokove koristi in da dolžnica ni dala povoda za predlog.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Dolžnica v pritožbi zoper sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odloči, naj ji upnik povrne vse stroške postopka, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ne drži, da je upnik uspel zaradi njene izpolnitve. Zahteva se ni nanašala na to, kar je sama izpolnila (sicer pa stikov ni nikoli ovirala), ampak povsem drug predlog. Ker odločitev nima podlage v podatkih spisa, je bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Upnik je vložil očitno neutemeljen predlog za zaupanje hčere v varstvo in vzgojo njemu. Z odgovorom nanj so ji nastali nepotrebni stroški. Predlog je očitno vložil iz razlogov nagajanja in je tako postopek zakrivil sam. Stroške je dolžan povrniti tako na podlagi 156. člena ZPP kot na podlagi 158. člena ZPP.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Predlog je vložil potem, ko mu dolžnica dva meseca ni želela predati hčerke, umaknil pa takoj potem, ko sta se s pritožnico dogovorila, da ne bo več enostransko posegala v izvrševanje stikov in bodo ti do drugačne odločitve sodišča potekali v skladu z obstoječo sodno poravnavo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, temelji na ugotovitvah, da so obstajale težave pri izvrševanju stikov med upnikom in hčerjo, ki so se uredile s pomočjo centra za socialno delo in zaradi sodne intervencije, in da zato upniku ni mogoče očitati, da predlog ni bil vložen zaradi varovanja otrokove koristi in da dolžnica ni dala povoda za predlog. Sodišče jo je oprlo na 158. člen ZPP (v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju in 100. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), po katerem je stranka, ki umakne tožbo, dolžna povrniti stroške postopka nasprotni stranki, razen če jo je umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka.

6. Kot je navedel že upnik v odgovoru na pritožbo, pritožnica ne izpodbija pravilnosti ugotovitev, na katerih temelji izpodbijani sklep, te pa podpirajo zakonitost sprejete odločitve.

7. Da bi bil predlog vložen zaradi nagajanja, iz podatkov spisa ni razvidno. Starša sta se s sodno poravnavo dogovorila, da bodo stiki potekali vsak drugi vikend, predlog pa je bil vložen po več tednih od zadnjega stika in ti še nekaj časa zatem niso stekli. Tako ni utemeljen očitek, da sodišče pri odločitvi ni upoštevalo katere od pomembnih okoliščin.

8. Po navedenem je pritožbeno sodišče dolžničino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker je postopek tekel zaradi koristi otroka in v interesu obeh strank, vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1).