Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V obravnavanem primeru je predmet spora tožnikov status invalida po 1. alineji prvega odstavka 3. člena ZSVI, kot tudi pravica do prejemanja nadomestila za invalidnost po 5. členu ZSVI ter dodatka za pomoč in postrežbo po 6. členu ZSVI, torej gre za odločanje o socialnih pravicah. Sodišče tako ugotavlja, da je za odločanje v predmetni zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi v tej zadevi.
II. Zadeva se po pravnomočnosti tega sklepa odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
1. Center za socialno delo Maribor je z odločbo številka 140-79/2021-31992 z dne 24. 1. 2022 zavrnil zahtevek tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnika) za pridobitev statusa invalida, nadomestila za invalidnost ter dodatka za pomoč in postrežbo.
2. Tožnik je zoper prvostopenjsko odločbo vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z odločbo številka 14001-4/2022/2 z dne 3. 5. 2022 zavrnilo.
3. Skladno s podanim pravnim poukom v drugostopenjski odločbi je tožnik dne 23. 6. 2022 vložil tožbo v upravnem sporu.
4. Upravno sodišče ni pristojno za odločanje v obravnavani zadevi.
5. Sodišče se ob predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 19. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, izreče za stvarno nepristojno, če ugotovi, da je stvarno pristojno drugo sodišče. Gre za splošno procesno predpostavko za vložitev tožbe v upravnem sporu, na katero je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
6. V obravnavanem primeru je predmet spora tožnikov status invalida po 1. alineji prvega odstavka 3. člena Zakona o socialnem vključevanju invalidov (v nadaljevanju ZSVI), kot tudi pravica do prejemanja nadomestila za invalidnost po 5. členu ZSVI ter dodatka za pomoč in postrežbo po 6. členu ZSVI, torej gre za odločanje o socialnih pravicah. ZSVI namreč ureja pravice in postopek pridobitve statusa invalida osebam s trajnimi prirojenimi in pridobljenimi okvarami, ki se zaradi invalidnosti ne morejo socialno vključevati v skupnost brez nudenja storitev socialnega vključevanja in si ne morejo zagotavljati sredstev za preživljanje, zato jim zagotavlja pravico do denarnih prejemkov in možnosti, ki jim jih država zagotavlja za njihovo enakovredno vključevanje v družbo. V prvem odstavku 5. člena ZSVI pa je navedeno, da je ne glede na premoženjsko stanje upravičenca višina nadomestila enaka vsoti denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, ki velja za edino odraslo osebo v družini. Po vsebini gre torej za odločanje o socialnih pravicah in o pravici do socialnih prejemkov, katerih namen je reševati socialno varnost upravičencev.1
7. Sodišče tako ugotavlja, da gre v predmetni zadevi za spor s področja socialnih pravic, za katere je na podlagi 5. točke prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) pristojno socialno sodišče. 8. Ker je sodno varstvo tožniku zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno socialno sodišče, se je naslovno sodišče na podlagi 19. člena ter prvega odstavka 23. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in sklenilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču na podlagi 5. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 v zvezi s 3. točko prvega odstavka 12. člena ZDSS-1. 9. Sodišče še pripominja, da na odločitev ne vpliva dejstvo, da je bil tožniku dan nepravilen pravni pouk v odločbi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti številka številka 14001-4/2022/2 z dne 3. 5. 2022. Pravni pouk namreč sam po sebi ne zagotavlja pravice do pravnega sredstva, prav tako pa nepravilen pravni pouk oziroma izostanek pravnega pouka te pravice ne jemlje.2 Nenazadnje pa je bila tožniku z odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 217/2022 z dne 20. 6. 2022 tudi dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe ter pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu zoper Republiko Slovenijo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 14001-4/2022/2 z dne 3. 5. 2022, zaradi pridobitve statusa invalida oziroma uveljavljanja pravic po ZSVI, pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, na prvi stopnji.
1 prim. sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 497/2020-38 z dne 2. 11. 2021. 2 prim. sklep Upravnega sodišča RS I U 221/2021-6 z dne 19. 8. 2021.