Onemogočenje dostopa do uporabniškega računa s strani tretje osebe

Datum

19.10.2023

Številka

07121-1/2023/1314

Kategorije

Svetovni splet, Uradni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ne morate dostopati v vaš uporabniški račun na družbenem omrežju Facebook in Instagram, ker naj bi do vaših uporabniških računov imela dostop tretja oseba, ki neavtorizirano pregleduje vašo komunikacijo in vam onemogoča dostop do vaših uporabniških profilov. Zanima vas, kam se lahko obrnete za pomoč.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Informacijski pooblaščenec RS ni organ pregona kaznivih dejanj.

Če menite, da gre v vašem konkretnem primeru za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov (ali drugo kaznivo dejanje npr. zoper čast in dobro ime) lahko tako ravnanje prijavite pristojnemu državnemu tožilstvu oz. se s predlogom pregona obrnete na policijo oz. na sodišče.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da je skladno z Zakonom o informacijskem pooblaščencu, pristojen za izvajanje upravnega nadzora na dveh temeljnih področjih, in sicer na področju varstva osebnih podatkov in na področju dostopa do informacij javnega značaja.

Pri tem pa je pomembno razjasniti, da Informacijski pooblaščenec RS ni organ pregona in tako ni pristojen za preiskovanje, niti za sankcioniranje kaznivih dejanj kot na primer kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov po 143. členu Kazenskega zakonika[1] (v nadaljevanju: KZ). V zvezi s tem je zato potrebno, če menite, da je v vašem konkretnem primeru šlo za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov (oz. drugo kaznivo dejanje npr. zoper čast in dobro ime), prijaviti to dejanje pristojnemu državnemu tožilstvu. Sum kaznivega dejanja in s tem predlog za kazenski pregon se lahko poda tudi sodišču ali policiji. Glede uveljavljanja morebitne odškodnine in kršitev osebnostnih pravic pa je predvideno še civilnopravno varstvo pred pristojnimi civilnimi sodišči z vložitvijo tožbe.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil

Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka

---

[1]Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 105/22 – ZZNŠPP